Past sprejemljivosti - kot eden izmed petih velikih faktorjev osebnosti

OSNOVNA DEFINICIJA

Sprejemljivost ali prijaznost je ena iz med petih velikih faktorjev osebnosti, ki se izraža v sposobnosti učinkovitega sodelovanja z drugimi, sposobnosti razumevanja in nudenju pomoči drugim ob potrebi, ter v zaupanju in odprtosti do drugih. Njene komponente po vprašalniku BFI sta prijaznost (zaupanje, odprtost do drugih) ter sodelovanje (zmožnost podpiranja, razumevanja zahtev in potreb drugih, sposobnost učinkovitega sodelovanja), po vprašalniku NEO – PI pa: zaupanje, sodelovanje, moralnost, skromnost, altruizem (izpopolnjevanje zahtev drugih ljudi) in usmiljenost (psiha.net, str. 3).

V tem članku bi se rad osredotočil predvsem  na tako visoko sprejemljivost, ki gre v obsege, da  človeku ni več koristna ali mu celo škoduje. Sprejemljivost je v pravi meri zelo pozitivna lastnost človeka in mu v vsakdanjem življenju pomaga s socializacijo in z razumevanjem različnih pogledov na svet.

 

KONCEPTUALIZACIJA GLEDE NA SPOL

Ženske imajo višjo stopnjo sprejemljivosti kot moški. Res je, da ima veliko moških in žensk približno enako stopnjo sprejemljivosti (tako je v večini primerov), a z gotovostjo lahko rečemo, da so osebe z najvišjo sprejemljivostjo osebe ženskega spola in osebe z najnižjo sprejemljivostjo osebe moškega spola.

 

 Pri ženskah visoko sprejemljivost lahko pojasnimo z  biološkim izvorom, saj mora, v primeru da ima otroka, prvih devet mesecev, ko ga doji, veliko pozornosti nameniti dojenčku in dojenček bo tudi vedno tisti, ki se mu bo treba prilagoditi. In ta proces se konča, ko je otrok star  približno osemnajst mesecev. Ženske imajo torej splošno gledano višjo sprejemljivost zaradi svoje vloge (matere), ki od njih zahteva, da otroku nudijo veliko podpore (še posebej na začetku).

Sprejemljivost je najpomembnejša odvisna spremenljivka pri raziskavi za predvidevanje, kakšne so možnosti, da bo v prihodnosti nekdo pristal v zaporu (v zaporu je več moških kot žensk) Peterson (2018).

 

 

DRUŽBENI VIDIK

Ljudje z visoko sprejemljivostjo želijo ugajati drugim, svoje intimne odnose hočejo vzdrževati, a se tudi hočejo izogniti konfliktom. Ljudje z visoko stopnjo sprejemljivosti so lahko velikokrat zmanipulirani (posebej v tekmovalnih okoliščinah, kot so poslovna okolja), ker je ena glavnih potreb sprejemljivih ljudi strinjanje z drugimi. Dr. Peterson trdi, da je to tudi eden od razlogov za nižjo plačo pri ženskah. Spomnil sem se na zgodbo, ki mi jo je povedal sorodnik, in sicer, da je v službi imel kolege z zelo nizko stopnjo sprejemljivosti, katere indikator je bilo prerekanje z direktorjem, klicanje v računovodstvo, če je njihova mesečna plača odstopala tudi za zelo majhno število denarja (seveda navzdol). Denar so tudi vedno dobili, in v celem kadru so bili dosledni, oz. so se v računovodstvu čimbolj potrudili, da so delavcem ustrezno podelili plačo, ki so jo (nekateri) vestni delavci imeli izračunano pri sebi za mesec vnaprej. Če bi delavci molčali, bi v skrajnem primeru lahko prišlo tudi do izkoriščanja (skratka, do svojega cilja ne bi prišli, če ne bi uporabili svoje nesprejemljivosti) (Peterson, 2020).

 

SPREJEMLJIVOST IN VESTNOST

Če ljudi  z nizko vestnostjo, postavimo v isto skupino, kot ljudi z visoko vestnostjo, bo vestnim ljudem, zaradi nevestnosti v istem poklicu, istem razredu itn., začelo zdeti, da njihovo delo nima več tolikšne vrednosti (kot če bi delo opravljali samo visoko vestni ljudje, kot oni sami). Sprejemljivost in vestnost sta si lahko konfliktna faktorja osebnosti, saj sprejemljive ljudi skrbi za počutje drugih in da so prijazni, medtem ko so visoko vestni ljudje zelo objektivni in tekmovalni. Če ima oseba visok faktor vestnosti in sprejemljivosti, predstavlja resnično nevarnost za njih, da bodo (prej ali slej) izkoriščeni, saj ne bodo nič rekli in vestno bodo opravili vsako delo. V ljudeh z visoko sprejemljivostjo in vestnostjo se zato lahko začne kazati negodovanje in užaljenost.

 

MITOLOŠKI VIDIK IN POGLED SKOZI JUNGOVSKO TEORIJO OSEBNOSTI

Karl Gustav Jung je (tako kot Freud), nekatere mite doumeval kot nekakšne slike, ki so kot arhetipi prepoznani v sanjah ljudi, in naj bi bile med kulturami več ali manj enake. Po njegovo naj bi individualca sestavljali trije veliki arhetipi. Eden od teh je tudi »senca« ( še posebej Ojdipova, ta naj bi bila ključna ) (Freud, 2020).

 

»Nobeno drevo ne more zrasti do nebes, če njegove korenine ne sežejo do pekla (Jung)«.

Pomemben del Jungove perspektive na osebnost (natančneje integrated self) je razvoj sence, kar izraža tudi njegov rek.

Zanemarjanje svoje »temne plati«(v Jungovem besednjaku) je lahko posledica visoke stopnje sprejemljivosti (in hkratne vestnosti). Pot do sence iz visoke sprejemljivosti bi bila ta, da je sprejemljiva oseba pozorna na svoje temne fantazije z mislijo na zamere, ki jih mogoče gojijo (če jih gojijo). Po reku zgoraj, naj človek ne bi mogel biti resnično dober, če prej ne ozavesti in sprejme svoje »sence«.  

 

Jedi je dober fenomen, katerega bi se tudi malo dotaknil v tej razlagi. V sagi Vojna zvezd poznamo  Silo (ki je življenjska energija),  ki ima poleg dobre plati tudi temno stran. Temno stran naj bi bilo lažje ubrati, ni pa nič močnejša od dobre strani, tudi če se tako mogoče na prvi pogled zdi. Jedi, kot mojster Sile ne predstavlja posameznika z visoko sprejemljivostjo oz. prijaznostjo, temveč nekoga ki se zaveda svojih notranjih občutkov, ter obvladuje tudi čustva ki ga lahko zapeljejo na temno stran. Ta čustva so jeza, strah in sovraštvo (razvidno iz filmov: Vojna zvezd – epizoda III in V).

 

 

 

V današnji družbi prijaznost (ki predstavlja komponento sprejemljivosti) vse bolj enačimo z dobroto, tudi če je neke vrste sprejemljivost, kot se kaže na zunaj, v mitologijah in zgodbah pogosto znana kot maska za zlobneže. Ravno s sprejemljivostjo in prijaznostjo lahko ljudi zavajajo in dosegajo svoje prikrite cilje. Primer bi bil tudi Imperator Palpatine, ko  Anakina zvabi na temno plat Sile (Vojna zvezd) ali pa lisjak, ki Ostržku naroči naj posadi kovance na polju. Lisjakov partner maček je v tisti različici, ki jo poznam jaz, tak, da se z vsem strinja in prava sprejemljivost kaže v njegovi vse ustrežljivosti lisjaku.  Lisjak pa ga izkorišča, da si poveča avtoriteto in izpade pametnejši. Maček, ki je hkrati visoko sprejemljiv in vesten je v resnici žrtev lastne sprejemljivosti in vestnosti in je zato suženj.

 

Spominjam se tudi, da mi je bila osebno čudna zgodba iz Svetega pisma. V Novi zavezi, ko Jezus naroči naj zgradijo tempelj, potem pa trgovci tam tudi trgujejo s svojim blagom, Jezus pa pride in trgovcem prevrne mize in se zelo razjezi. Vprašal sem kateheta, ali ni Jezus storil greha, ker je bil nesramen do trgovcev. Odgovoril mi je da ne, in je to delo naredil, ker so ljudje oskrunili dom njegovega očeta s človeško umazanijo. Čeprav to ni osrednji nauk zgodbe, iz nje tudi dobimo jasno perspektivo, da prijaznost ne pomeni nujno dobrote.

 

Ugotovili smo torej, da visoko sprejemljivi in hkrati vestni ljudje lahko padejo v past. Rezultat sta lahko užaljenost in zamera. Spoznali smo tudi, kako lahko takšni ljudje lahko postanejo bolj odločni in razvijejo svojo senco. Ne izražanje svojih mnenj ter kopičenje zamolčanih konfliktov in zamer lahko vodi v sovraštvo. Arhetipski lik zamere je Kajn iz svetopisemske zgodbe Kanj in Abel.

 

Dejan Cvek, 3.F

 

Viri:

https://www.yumpu.com/xx/document/read/34165090/pet-velikih-psihanet

Freud, Jung, Luke Skywalker, and the Psychology of Myth: Crash Course World Mythology 40, povzeto 23.5. 2020 po spletni strani: https://www.youtube.com/watch?v=PgsWcqATeLQ&t=627s)

 

Jordan Peterson: The Mind of Highly (Dis-)Agreeable People https://www.youtube.com/watch?v=5WXo1aFb8MY; Prevzeto 24.5. 2020

 

How to develop your dark side: povzeto 24.5. 2020 po spletni strani:  https://www.youtube.com/watch?v=QBet_lgh4wc)

 

Predstava Lutkovnega gledališča Ljubljana sezona 2014/15, Silvan Omerzu: Ostržek.

 

Biblija: Jn 2: 13 – 22

 

Biblija: 1 Mz: 4