Osebnost je razmeroma trajna in edinstvena celota duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti po katerih se posameznik razlikuje od drugih ljudi. Pojmovanje osebnosti delimo na tipološko in dimenzionalno pojmovanje.
TIPOLOŠKO POJMOVANJE
Prve teorije osebnosti so bile tipološke teorije ali tipologije. Tipologije predvidevajo obstoj različnih tipov osebnosti. Vsak človek pripada nekemu tipu osebnosti, stopnja izraženosti pa nas ne zanima. Nikogar ne moremo hkrati uvrstiti v dva tipa.
Najbolj znana tipološka teorija osebnosti je Hipokrat - Galenova tipologija temperamenta. Hipokrat je že leta 400 pred našim štetjem razvrstil ljudi v štiri tipe temperamenta: kolerik, sangvinik, flegmatik, melanholik. Hipokratov nauk je kasneje v obdobju rimskega cesarstva dopolnil Galen. Beseda temperament izhaja iz latinščine – tempreramentum in pomeni pravo razmerje pomešanih telesnih sokov. Če so telesni sokovi uravnoteženi, je uravnoteženo tudi človekovo ravnanje, če pa kateri izmed sokov prevladuje, se to pokaže v človekovem vedenju. Za Hipokrata so bili najpomembnejši sokovi: kri, sluz, vranični sok in žolč.
Povezanosti med prevladujočim telesnim sokom in temperamentom ni bilo mogoče potrditi z raziskavami. Uporaba psiholoških testov pa je pokazala, da lahko le redke ljudi uvrstimo v nekaj osnovnih tipov.
Telesni sok |
Tip temperamenta |
Človekove značilnosti |
Žolč |
KOLERIK |
Razdražljiv, neobvladan, silovit, nemiren, prepirljiv, nezadovoljen, agresiven, spremenljiv, dejaven |
Kri |
SANGVINIK |
Energičen, živahen, optimističen, lahkoten, topel, prijeten, družaben, zgovoren, odziven, brezskrben |
Sluz |
FLEGMATIK |
Počasen, neodziven, miren, hladnokrven, pasiven, previden, razmišljajoč, zanesljiv, stabilen |
Črni žolč /vranični sok |
MELANHOLIK |
Depresiven, potlačen, pesimističen, miren, tesnoben, neodziven, tog, trezen, zadržan, nedružaben |
Prednosti |
Pomanjkljivosti |
Manjše število temeljnih lastnosti uporabimo kot izhodišče. |
Ekstremov je malo, večina ljudi je nekje vmes. |
Razvrščanje v tipe je hitro, preprosto in enostavno. |
Poenostavljajo in osiromašujejo kompleksnost osebnosti. |
O človeku oblikujemo celotno sliko, ko ga uvrstimo v tip. |
Zaradi ene, močno izražene lastnosti, ne vidimo drugih. |
Tipi so opisani črno-belo, zato jih zlahka primerjamo. |
Usmerjeni na opaznejše oblike vedenja, tipi so preveč črno-beli. |
DIMENZIONALNO POJMOVANJE
Namesto tipologij se je v novejšem času uveljavilo dimenzionalno pojmovanje osebnostnih lastnost. V dimenzionalnem pojmovanju je določena lastnost predstavljena kot nepretrgana dimenzija, ki se razteza med dvema skrajnostma. Za vsako osebo lahko določimo stopnjo zastopanosti neke lastnosti, koliko je kakšna lastnost izražena. Dimenzionalno določene lastnosti lahko kvalitetno ocenjujemo in omogočajo nam primerjavo med različnimi ljudmi.
Eysenckova teorija osebnostnih dimenzij temelji na tem, da je osebnost celota, sestavljena iz posameznih osebnostnih lastnosti. Osebnostne lastnosti so temeljne in se ne spreminjajo, lahko pa so močne ali šibke. Poznamo tri temeljne osebnostne dimenzije.
EKSTRAVERNOST- INTROVERNOST:
· Introvertni ljudje so mirni, odmaknjeni, raje berejo knjige kot pa se družijo z ljudmi. Strogo nadzirajo svoja čustva, skoraj nikoli se ne razjezijo. Imajo malo prijateljev in se izogibajo novih in vznemirljivih situacij.
· Ekstravertni ljudje so družabni, imajo veliko prijateljev, radi se pogovarjajo in se udeležujejo zabav. Radi se pogovarjajo, iščejo nove izzive, radi se izpostavljajo, se šalijo, vedno imajo pripravljen odgovor, večinoma so optimisti. So precej impulzivni in hitro izgubijo nadzor nad svojimi čustvi ter so pogosto nezanesljivi.
ČUSTVENA LABILNOST- ČUSTVENA STABILNOST
· Čustveno stabilni ljudje se počasneje odzivajo, navadno so umirjeni, brezskrbni in z lahkoto nadzirajo čustva.
· Čustveno labilni ljudje so pogosto v skrbeh, imajo težave z nespečnostjo, trpijo za številnimi psihosomatskimi težavami in njihovo razpoloženje se pogosto spreminja. Odzivajo se zelo čustveno in močno na številne dražljaje v okolju.
PSIHOTICIZEM- NEPSIHOTICIZEM
· Nepsihoticizem se nanaša na posameznike z visoko empatijo in čutom za soljudi.
· Psihoticizem se nanaša na posameznike, tiste, ki jih ljudje ne zanimajo, ter se težko prilagajajo. Njihova značilnost je pomanjkanje empatije. Lahko so agresivni, kruti, nečloveški. V odnosu z drugimi ljudmi so pogosto sovražno naravnani, uživajo, če lahko razjezijo druge ljudi. pogosto se norčujejo iz drugih.
Kljub temu, da sta si oba vidika pojmovanja osebnosti različna, pa ju je Eysenck povezal:
· Kolerik= ekstraverten + čustveno labilen
· Sangvinik= ekstraverten+ čustveno stabilen
· Melanholik= introverten+ čustveno labilen
· Flagmatik= introverten+ čustveno stabilen
Maruša Rakun, 3.g
Viri:
o https://dijaski.net/gradivo/psi_sno_osebnost_07, pridobljeno 18.5.2020
o http://psiholoska-obzorja.si/arhiv_clanki/2010_2/benedik.pdf, pridobljeno 18.5.2020
o https://www.famnit.upr.si/files/zakljucna_dela_repo/431, pridobljeno 18.5.2020
Komentarji
Objavite komentar