Znani igralci z osebnostno motnjo

Kot druge bolezni tudi osebnostne motnje ne razlikujejo med ljudmi. Prizadenejo tako revne kot bogate, kot tudi slavne in nepoznane.

Osebnostne motnje so opredeljene kot notranje izkušnje in vedenjski vzorci, ki se pomembno razlikujejo od kulturnih norm in pričakovanj. Vzorci so trajni in nefleksibilni, začnejo pa se v adolescenci ali zgodnji odraslosti. So stabilni v času, posamezniku pa povzročajo stisko oziroma ga pomembno ovirajo v vsakdanjem funkcioniranju (American Psychiatric Association, 2013). Obolele osebe se soočajo z vsakdanjimi težavami na področju mišljenja, čustvovanja, medsebojnega funkcioniranja ter kontrole impulzov.

 

Nenehno menjavanje razpoloženja, globok strah pred izgubo naklonjenosti bližnjih ter izogibanje sprejemanju odločitev – vse to so znaki mejne osebnostne motnje, s katerimi naj bi se med drugim soočali tudi fatalni ženski in igralki Marilyn Monroe ter Angelina Jolie.

 

Monroejeva se je za časa svojega življenja spoprijemala s samomorilnimi mislimi, živela v promiskuiteti ter nenehnem strahu, povrh vsega pa je bila nagnjena k uživanju alkohola in drog.

 

Podobno je doživljala tudi Jolieva, ki pa se je v poznih devetdesetih letih prostovoljno odločila za zdravljenje. Trdila je, da je izkusila tako samomorilne kot morilske misli. Na njih sicer ni imela namena ukrepati, vseeno pa se je odločila poiskati strokovno pomoč.

 

Deloma dedno obsesivno-kompulzivno motnjo je v preteklosti uspešno prebolela igralka Jessica Alba. Bolezen se kaže kot vztrajne vsiljene misli, ki osebo prisilijo, da pogosto ponavlja določena nesmiselna dejanja. V takšna dejanja pa ljudi ne žene razumna odločitev, zato se jim tudi ne morejo upreti. Vse skupaj gre lahko celo tako daleč, da zaradi njihove potrebe po ponavljanju določenega rituala trpijo njihova služba in odnosi z drugimi.

 

Za boleznijo trpi tudi igralka Lindsay Lohan, ki poleg alkohola, mamil, psihičnih zlomov, prometnih nesreč in nesrečne ljubezni trpi za sindromom kopičenja. Zvezdnica nabira, kopiči stvari, ki jih ne potrebuje. Kot že rečeno, gre za kompulzivno motnjo, ki se kaže kot obsesivna potreba po kupovanju in zbiranju stvari, katerih pogosto nikoli ne uporabi.

 

Zanimiva pa je tudi zgodba igralca Leonarda DiCapria. Hollywoodski ljubljenec je med raziskovanjem vloge ekscentričnega multimilijarderja Howarda Hughesa v Aviatorju osvežil svojo otroško obsedenost z razpokami v pločniku, da bi dojel osebnost Hughesa, ki je trpel za obsesivno-kompulzivno motnjo. Plavolasi zvezdnik se je tako zelo vživel v vlogo, da je zaradi prisilnega izogibanja razpokam v pločniku pogosto zamujal na prizorišče snemanja.

 

Ena najbolj znanih hollywoodskih igralk Cameron Diaz je hkrati tudi ena od najbolj kompulzivnih med zvezdnicami. Ne le, da odpira vrata s komolci, da se ne bi dotaknila z bacili preplavljenih kljuk, ampak tudi priznava, da svoj hollywoodski dom pretirano čisti in da si roke umiva večkrat na dan. Pravi, da se bacilov ne boji, toda preprosto ne prenese telesnih tekočin drugih ljudi.

 

Paris Hilton in Lady Gaga naj bi spadali med osebe z diagnosticirano narcistično osebnostno motnjo, ki se kaže v obliki pretiranega občutka lastne pomembnosti, pomanjkanja empatije in globoke potrebe po občudovanju. Narcistične osebe svoj pogled na svet jemljejo kot edini pravilen in dober. Njihove želje so precej podjetnejše od želja drugih ljudi. Želijo si idealne ljubezni, popolne lepote ali brezmejne uspešnosti, od okolice pa zahtevajo, da jih nenehno spoštuje.

 

Številni psihologi trdijo, ja je Anna Nicole Smith kazala veliko znakov histrionične osebnostne motnje. Zvezdnica je izkazovala pretirana čustva ter zlorabljala droge. Živela je v promiskuiteti, vedno pa je morala biti v središču pozornosti.

 

Znaki histrionične osebnostne motnje pa niso izključeni niti pri Igralki Megan Fox, zvezdnici filma Transformerji. Ta je v enem izmed preteklih intervjujev razkrila, da ima bolezenske znake podobne shizofreniji ter da se nenehno bori z mislijo, da je razcepljena osebnost.

 

Osebnostne motnje ne prizanašajo niti najslavnejšim hollywoodskim zvezdnikom. Iz zapisanega je razvidno, da v povprečju sicer prizadenejo več žensk kakor moških, a če ekscentričnosti ne gredo prek zdravih meja, je le-te mogoče obrniti sebi v prid. Osebnostne motnje niso brezizhodno stanje. Ključno je le, da bolezen samemu sebi priznamo in se po potrebi obrnemo na strokovnjake.

 

Maruša Cvetko, 3. e

 

Viri:

Brezovar, S. (2019). Osebnostne motnje v teoriji in praksi: zakaj nastanejo, kako jih prepoznamo in kako zdravimo. Ljubljana: Založba Preobrazba.

Psihoterapija – ordinacija. (2018). Ljubljana: Inštitut za razvoj človekovih virov. Pridobljeno 15. 5. 2020, s https://www.psihoterapija-ordinacija.si/dusevne-motnje/osebnostne-motnje/kaj-so-osebnostne-motnje.

Benčina, K. (8. 3. 2012). Ko je življenje vrtinec nenehnih vzponov in padcev. Pridobljeno 15. 5. 2020, s https://www.psihoterapija-ordinacija.si/uploads/clanki/poljudni/12_03VizitaMejnaMotnja.pdf.

Croft, H. (30. 5. 2019). Famous People with Personality Disorders. Pridobljeno 15. 5. 2020, s https://www.healthyplace.com/personality-disorders/personality-disorders-information/famous-people-with-personality-disorders.

J., A. (29. 7. 2016). Osebnostne motnje – uporabite jih sebi v prid. Pridobljeno 15. 5. 2020, s https://njena.svet24.si/clanek/zdravo-zivljenje/570bcb54044fc/osebnostne-motnje-uporabite-jih-sebi-v-prid.