Uspeh pri študiju je odvisen od
različnih dejavnikov. Poleg prevladujočih, kot so inteligentnost in sposobnost
dojemanja, delovne navade, predhodno znanje, nadarjenost in dojemljivost, je
pomembna tudi izoblikovana osebnost.
 |
Vsak posameznik ima sebi lastno osebnostno identiteto, po kateri ga prepoznamo in se razlikuje od drugih. Osebnost zajema vse vidike posameznikovega delovanja, torej zunanje vidike (obnašanje), telesne (značilnosti bioloških procesov, telesne konstitucije) in notranje vidike (značilnosti duševnih procesov, osebnostne lastnosti). Posameznik se kot osebnost razlikuje od drugih, je edinstven in nezamenljiv s katerokoli drugo osebnostjo.
Na človekovo osebnost vplivajo trije dejavniki:
- dednost (dedovanje lastnosti po starših)
- okolje (najbolj pomembna je družina, nato vrstniki in šola, ki vplivajo na nadaljnji razvoj)
- samo dejavnost (hobiji in aktivnosti, s katerimi svoje sposobnosti razvijemo do najvišjega potenciala)
Za razvoj osebnosti so pomembni vsi trije dejavniki. Če so genske zasnove dobre, okolje vzpodbudno in samoaktivnost dovolj močno prisotna, se ljudem življenje običajno obrne v pozitivno smer.
Vplive okolja lahko razdelimo na dve vrsti. Prvi so vplivi fizičnega okolja (zunanji dražljaji), drugi so vplivi socialnega okolja. Sem spadajo ožja in širša družina, prijatelji, sosedje, učitelji. V obdobju šolanja postanejo pomembnejši vrstniki, kasneje študijski kolegi in sodelavci. V času zrelosti je zelo pomembna lastna družina (otroci imajo velik vpliv na naš razvoj osebnosti). Pomembne so lahko tudi verske skupnosti, mediji, politične stranke in drugo.
Samodejavnost je v najstniški dobi in v dobi odraslosti izjemnega pomena za razvoj osebnosti, tu gre za naše lastne namere, zavestne pobude in udejanjanje lastne volje.
Osebnostni razvoj posameznika lahko razdelimo v pet večjih razvojnih obdobij. To so otroštvo, mladostna doba, odrasla doba, zrelost in starost. Vsak posameznik v teh obdobjih doživlja spremembe, ki vplivajo na njegovo osebnost in obnašanje (motivacijsko, čustveno, zaznavno, miselno, moralno in socialno polje).
Vsak posameznik ima osebnostne lastnosti, združene v značilen vzorec, ki je enkraten in neponovljiv za njegovo osebnost. Med osebnostne lastnosti spadajo inteligentnost, marljivost, živahnost, spol, starost, barva las in oči, telesna teža in višina,… Zaradi svojih osebnostnih lastnosti se nagibamo k določenemu načinu vedenja. Osebnostne lastnosti so odvisne od temperamenta, značaja, sposobnosti in telesne konstitucije.
Glede na vrsto temperamenta je lahko posameznik:
- kolerik: usmerjen navzven in zaletav, glasen, čustveno močan, rad dela v skupini, nima razvite socialne empatije;
- sangvinik: prijazen, ustvarjalen, glasno se smeje in hitro govori, radoveden, optimističen, s smislom za humor in nastopanje, neorganiziran, nikoli ne odraste;
- melanholik: urejen, organiziran, pošten, odločen, skrben, vase zaprt;
- flegmatik: dober učenec, ki si rad privošči odmor, zanesljiv, miren, urejen, dober poslušalec;
Posameznik je navadno kombinacija dveh tipov osebnosti. Raziskava je bila osredotočena na vpliv osebnosti (temperamenta) na učni uspeh.
Z raziskavami je bila dokazana povezanost tipov osebnosti z uspešnostjo študija. V povprečju imajo posamezniki s prevladujočo osebnostjo sangvinika boljše učne rezultate. Raziskava povezanosti tipov osebnosti z učnim uspehom v srednji šoli je dokazala, da ima posameznik, ki je izrazit kolerik, slabši rezultat. Na učni proces in končen uspeh učenca najbolj vplivajo osebnost, motivacija, intelektualna sposobnost in učni stil.
Aljaž Hočevar, 3. e
Vir:
Komentarji
Objavite komentar