Vpliv depresije in anksioznosti na uspeh posameznika

Depresija in anksiozne motnje spadajo med duševne motnje, ki zadnje čase prizadenejo vedno več ljudi, pretežno mladih. Življenja zaradi njih postanejo osiromašena, potlačena, zanemarjena predvsem pa izgubijo veselja za dejavnosti, katere so prej lahko predstavljale prihodnost in edino svetlo točko dneva. Depresija je bolezen, ki hkrati vpliva na psihično in telesno počutje ter s tem prizadene posameznika kot celoto. Prizadene njegove misli, čustva, razpoloženje in telo. Povzroči jo lahko tako travmatičen dogodek, kot neka razlika v biokemičnih spojinah v možganih. Medtem, ko anksioznost v bistvu pomeni stanje živčne napetosti. Lahko je komaj zaznavna in traja nekaj minut, ali pa se kaže v obliki paničnih napadov. Posledice teh dveh bolezni ne čuti zgolj posameznik, marveč pa cela njegova okolica ter osebe v njej. Simptomi kot so motnje spanja, vzkipljivost ter občutki krivde, negativne misli, občutki žalosti, potrtosti, napetosti, spremembe apetita vsebujejo tudi izgubo energije, težave s koncentracijo ter izgubo zanimanja. Tako, lahko sklepamo, da mnogo prizadetih v svetu ne pokaže polnega potencialna, saj se njihova osebnost drastično spremeni zaradi vseh zidov, njihove sanje pa se odtujijo saj so cilji in potrebe drugačni. Obrambni mehanizmi delujejo kot zidovi pred samim seboj, namreč osebi, ki trpi za tovrstnimi boleznimi, je sočloveku težko opisati, kaj šele priznati, v kakšnem stanju se nahaja.


Detecting Depression in Men, Women, and Teens | Everyday Health


Velikokrat pride do zanikanja, racionalizacije ter celo identifikacije, kar posledično vzame energijo posamezniku, da se izkaže na ostalih področjih, kot je na primer šola. Oseba, ki ima v momentu “temo” na očeh, vidi zgolj propad. Potrebe po lepoti, urejenosti še posebej pa po ustvarjanju, so v tistem obdobju zanemarjene. Vse postane rutina, za katero se oseba počuti, kot da jo gleda od daleč. V tem primeru je lahko popolno viden prikaz nezavedne potrebe, namreč velikokrat je spregledana potreba po hrani in pijači, prekomerna pa zadovoljena potreba po spanju. Potrebe po dosegu kakršnega koli cilja izginejo in tako izgubimo voljo v vse kar se dogaja, saj se sprašujemo, zakaj je to sploh pomembno. V nasprotnem primeru, pa je s potrebami po spoštovanju, ljubezni in varnosti, ki so v času depresije še posebej pomembne. Šele, ko bodo te sprejete iz strani depresivnega, se bo lahko pomaknil naprej na višje potrebe, kot je osebnostna rast ter posledično ozdravitev. Prav tako se pod simptome depresije šteje “dnevno sanjarjenje”. Hitro zmotena koncentracija povzroča zanimivost stvari v okolici, tako učenje desetih strani predstavlja večji izziv ter traja dlje časa, kot običajno predvideno. Kot že omenjeno je anksioznost neke vrste strah. Strah v katerem stresorjem pripišemo veliko večjo vlogo, kot jo v resnici imajo. Po domače povedano, iz muhe naredimo slona in tako se vse sprevrže v nekonstruktivno spopadanje z obremenitvami.

 

Če v generalizirani anksiozni motnji za primer slona, vzamemo učenje ter uspeh na testu, učenje v napadu strahu konstantno prelagamo, se začnemo ukvarjati z drugimi stvarmi, se zamotimo z jokom, kdaj tudi agresivno vržemo zvezek čez sobo.

 

Sem mnenja, da mnogo ljudi z depresijo ter animoznostjo ne uspe pokazati svetu, tega kar res obvlada. Tukaj se predvsem nanašam na dejstvo, da ko v šoli izgubijo svojo pot in si nenamerno znižajo ocene, pristanejo na faksu, ki ni po njihovi izbiri ter tako posledično pristanejo v njihovi najhujši nočni mori. Eden izmed razlogov zakaj sta motnji tako prisotni, je ravno pritisk šole, izobrazbe, ocen ter prihodnosti. Samo zanikanje pa izhaja iz zmotnega razmišljanja, da je obisk psihologa ali psihiatra znak norosti, v resnici pa je zgolj kot obisk kakršnega koli drugega zdravnika. Iskreno upam, da bo v prihodnosti obisk pomoči postal tak mali “trend”, kot je na primer postala meditacija ali pa zdrava prehrana.

 

Flores Oven, 3. f

 

Viri:

https://www.mojpsihoterapevt.si/depresija (22. 5. 2020)

https://www.psihoterapija-ordinacija.si/dusevne-motnje/motnje-razpolozenja/depresija (22. 5. 2020)

https://www.ezdravje.com/dusevno-zdravje/anksioznost/?s=vse (22. 5. 2020)

Komentarji