Vsi ljudje smo si med seboj različni. Različni smo si tako po videzu kot tudi po svoji osebnosti. Nekateri ljudje so ekstravertni, drugi introvertni. Zakaj so med ljudmi takšne razlike v inteligentnosti? Kaj vpliva na to, da smo takšni kot smo oziroma, da je naša osebnost taka in ali razvoj osebnosti lahko kako spodbujamo ali obratno; zaviramo?
 |
V preteklosti so se psihologi delili na dva načina, ko je prišlo do vprašanja, od česa je odvisen človekov razvoj osebnosti. Delili so se na nativiste, ki so trdili, da imajo ključno vlogo pri razvoju osebnosti genetski dejavniki, zanemarjali pa so vpliv vzgoje in okolja. Na drugi strani so bili empiristi, ki so bili prepričani, da se človek rodi kot nepopisan list papirja na katerega potem vpliva okolje. W. Stern je zagovarjal teorijo konvergentnosti. Ta teorije trdi, da je pri posameznikovem razvoju treba upoštevati tako dedno zasnovo kot tudi vplive okolja. V tej teoriji pa pogrešamo lastno aktivnost posameznika, ki je prav tako pomembna. Razvidno je, da so temeljni dejavniki, ki vplivajo na razvoj osebnosti genetska zasnova, okolje in lastna aktivnost.
Ljudje imamo različne biološke danosti. Ne podedujemo lastnosti, ampak gene, ki so razvrščeni na kromosomih. Geni so nosilci dednega zapisa in imajo program za oblikovanje posameznikovih značilnosti. Nekateri geni vplivajo na značilnosti, ki so skupne vsem ljudem (npr. zgradba in delovanje telesa, razvoj govora,…) nekateri pa na značilnosti, po katerih se ljudje med seboj razlikujemo (npr. poteze obraza, inteligentnost, barva oči, barva polti,…). Človekovo genetsko zasnovo imenujemo genotip, lastnosti pa se oblikujejo na nivoju fenotipa, ki se razvije v sovplivanju med geni in okoljem in je celota vseh telesnih, duševnih in vedenjskih značilnosti. Individualne razlike v vedenju med posamezniki po vedenjsko genetski teoriji pripisujemo genskim zasnovam. V posvojitvenih družinah, ki imajo otroke z različno genetsko zasnovo so bile izvedene študije, ki so pokazale, da si ti otroci glede na osebnostne značilnosti niso nič bolj podobni kot katerikoli drugi posamezniki. To pomeni, da je bistveno pomembnejša vloga okolja, ki si ga posamezniki ne delijo. Ta zajema tudi tiste vplive okolja, ki prispevajo k podobnostmi med družinskimi člani, k razlikam med njimi pa okolje, ki si ga ne delijo. Primer tega je recimo razlikovalno odzivanje staršev do sorojencev, ki pomembno vpliva na razvoj psiholoških značilnosti in osebnost.
Kolikšen delež razlike med ljudmi sploh lahko pripišemo h genetskim dejavnikom? Na to temo je bilo opravljenih veliko raziskav. Slednje so na primer pokazale, da je podobnost med enojajčnimi dvojčki posledica predvsem genetskih dejavnikov, okolje pa prispeva k različnosti. Na podlagi primerjanja povezanosti osebnih značilnosti pri enojajčnih in dvojajčnih dvojčkih, so znanstveniki ugotovili, da lahko polovico razlik v osebnostnih značilnosti pojasnimo z genetskimi dejavniki, skoraj zanemarljiv pa je vpliv okolja, ki si ga delijo v družini.
Učinek delovanja genov se skozi čas spreminja in ni v vseh obdobjih posameznikovega razvoja enak. Geni delujejo na osebne značilnosti, ki vplivajo na to, kako posameznik spreminja, zaznava in oblikuje svoje okolje, zato ima lahko učinek tudi na družinsko in zunaj družinsko okolje. Okolje, v katerem bo posameznik živel, je tako odvisno tudi od dednih zasnov.
Drugi temeljni dejavnik, ki je pomemben za razvoj osebnosti je okolje. Okolje lahko opredelimo kot celoto nepodedovanih vplivov na razvoj človeka, saj vključuje vse vplive, ki niso podedovani. Vsak človek ima po naravi določen biološki primanjkljaj, ki se izpopolni s pomočjo kulture ali vzgoje. Na posameznikov razvoj okolje deluje že od samega rojstva. Ob rojstvu si mora vsak otrok pridobiti spretnosti, ki mu bodo pomagale k preživetju v okolju, ki ni le naravno, ampak tudi družbeno.
Pri proučevanju okoljskih vplivov na razlike med ljudmi okoljske izvore delimo na okolje, ki si ga posamezniki med seboj delijo in okolje, ki si ga ne delijo. Primer tega je družina; ljudje se znotraj iste družine še vseeno razlikujejo. Družinsko okolje naj bi imelo zanemarljiv učinek na razvoj večine lastnosti. Pomembnejšo vlogo na razvoj temperamentnih lastnosti ima okolje, ki si ga člani posamezne družine ne delijo. Sorojenci v družini doživljajo različne izkušnje v okolju, ki ni družinski, predvsem zaradi vrstnega reda rojstva, spola, starosti, različnega videza,… Učinek okolja je zelo pomemben za otrokov razvoj, vendar ne učinkuje na vse enako, ne deluje na skupinski ravni ampak individualni.
Od vsakega posameznika pa je odvisno, kako bo okolje delovalo nanj in kakšna bo njegova interakcija z njim. Raziskave so pokazale, da se učinek družbe na otroka kaže na 4 načine. Prvi je ta, da imajo posamezniki, kateri individualni razvoj je potekal v isti družbeni skupini, podobne osebnostne značilnosti. Te lastnosti tvorijo posameznikov »socialni karakter«. Drugi je ta, da se med posamezniki v isti družbi oblikujejo individualne razlike in niti dva človeka nimata identičnih osebnostnih izkušenj. Tretji je ta, da družba omogoča uresničevanje določenih posameznikovih potencialov hkrati pa onemogoča oziroma zavira uresničevanje nekih drugih in tako omejuje posameznikov razvoj. Četrti pa je omejevanje. To lahko razumemo tudi kot dajanje potencialom neko konkretno vsebino in obliko. Po eni strani to pomeni spodbujanje posameznikovega razvoja, po drugi pa omejevanje bioloških dispozicij.
Kot tretji dejavnik nekateri navajajo lastno aktivnost oziroma delovanje vsakega posameznika. Človekovo lastno aktivnost sproži vzgoja. Lastna aktivnost je odvisna s strani družbe, ne izhaja le iz posameznikovih psihičnih posebnosti. Če posameznik želi svoje potenciale razviti v sposobnosti, mora biti aktiven. Posameznik je oblikovalec svoje osebnosti, ki pa je družbeno pogojena.
Kateri dejavnik pa je v resnici najbolj pomemben?
Učinki genetske zasnove, okolja in lastne aktivnosti so med seboj zelo prepleteni in jih težko ločimo, saj so soodvisni in prav vsi med seboj enako pomembni. Razvoj večine osebnostnih značilnosti je odvisen od zapletenih kombinacij dednih in okoljskih dejavnikov. Posameznik ima lahko številne potenciale, ki so posledica genetskih zasnov, vendar jih brez spodbud iz okolje in lastne aktivnosti ne more uresničiti.
Neja Štrubelj, 3. g
Viri:
Uvod v psihologijo: Učbenik za psihologijo v 2.letniku gimnazijskega in srednjega tehniškega oz. strokovnega izobraževanja, 2011, Ljubljana, DZS
Ni navedenega avtorja, Dejavniki razvoja osebnosti, Pridobljeno 28.aprila 2020, https://dijaski.net/gradivo/psi_sno_dejavniki_razvoja_osebnosti_01
Ni navedenega avtorja, Temeljni dejavniki razvoja osebnosti, Pridobljeno 28. aprila 2020, https://dijaski.net/gradivo/psi_sno_dejavniki_razvoja_osebnosti_04
Ni navedenega avtorja, Dejavniki razvoja osebnosti, Pridobljeno 28. aprila 2020, https://dijaski.net/gradivo/psi_sno_dejavniki_razvoja_osebnosti_02
Štiglic, Tamara (2019). Vpliv okolja in samodejavnost na osebnostni razvoj človeka : diplomsko delo. Pridobljeno 28.aprila 2020, https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111685&lang=slv
Komentarji
Objavite komentar