Večina ljudi pozna multiplo osebnostno motnjo iz številnih filmov in serij, v katerih je bila upodobljena. Eden od teh je tudi film Split (2016, M. Night Shyamalan). Filmski poskusi upodobitve te psihološke motnje so si vedno dokaj podobni: oseba s multiplo osebnostno motnjo je žrtev travme iz otroštva, zato je njena podzavest ustvarila več različnih osebnosti, ki se izmenjavajo na položaju vodilne osebnosti. Vendar je po mnenju strokovnjakov takšna predstava o zapleteni psihološki motnji napačna. Nekateri celo trdijo, da takšno psihično obolenje ne obstaja, saj je prepoznavanje te motnje in ločitev legitimnih primerov od nepravih zelo zahtevna. Spet tretji pa prepričujejo, da ta osebnostna motnja zagotovo obstaja in da sploh ni tako redek pojav. Mitov in stereotipov o omenjeni osebnostni motnji je veliko.
 |
Izraz multipla osebnostna motnja je širše znan, vendar ni točen, pravilno ime je disociativna motnja osebnosti. Pacienti s to osebnostno motnjo razvijejo še eno osebnost, drugače imenovano tudi alter ego. Druga osebnost ponavadi vznikne v času čustvene krize, najpogosteje v otroštvu. Ko otrok doživlja travmo, druga osebnost prvo nadomesti za nedoločen čas – lahko za nekaj ur ali pa tudi za nekaj let. Obe osebnosti sta si različni in se druga druge ne zavedata, vsaka pa je amnestična za obdobje, ko nastopi druga. Izredno redki pa so primeri, ko je razvitih več osebnosti. (Tomori in Ziherl, 1999, v Garić, 2016).
Eden od načinov preverjanja, ali oseba zares ima disociativno motnjo osebnosti, so osebnostni testi. Ker je osebnost skupek duševnih, telesnih in vedenjskih značilnosti, so rezultati osebnostnih testov pri osebi z dvema ali več osebnostmi različni. Velik pokazatelj te motnje je tudi časovno obdobje, ko se pojavljajo simptomi. Pri ljudeh, ki imajo zares disociativno osebnostno motnjo, se simptomi pokažejo že v zgodnjem otroštvu in se lahko kažejo tudi pozneje, skozi celotno življenje.
Simptomi disociativne osebnostne motnje so:
- Pojav dveh ali večih različnih osebnosti
- Z osebnostmi se spremenijo tudi zavest o sebi, vedenjski vzorci, motorične sposobnosti, dojemanje sveta itd.
- Izguba kratkoročnega spomina, nezmožnost spominjanja krajev, imen, oseb in drugih informacij, kar se ne more pripisati pozabljivosti
Zaradi simptomov so ljudje z disociativno osebnostno motnjo posledično bolj dovzetni za različne oblike antisocialnega vedenja, na njihovo stanje pa pogosto vplivajo še druge psihološke motnje, ki so prisotne ob osebnostni motnji (depresija in anksioznost).
Disociativna
osebnostna motnja je zaradi svoje dramatičnosti zelo privlačna za upodobitev na
filmu. Ni si težko predstavljati lik ženske, ki je zaradi travme iz otroštva
razvila dodatno osebnost in pol življenja živi kot tiha uslužbenka, pol pa kot
svetovljanka, ki vsak se vsak vikend zabava v drugi državi. Celoten kontekst
osebnostne motnje temelji na alternativni osebnosti, ki omogoča drugačno, bolj
burno življenje.
Film Split (v prevodu pomeni Razcepljen) spremlja moškega s triindvajsetimi različnimi osebnostmi, ki jih je razvil po otroški travmi (oče je zapustil družino, mati ga je nadlegovala). Nadzor nad njegovim telesom prevzamejo tri osebnosti, da bi »na svetlobo« spustile štiriindvajesto osebnost, t.i. Zver, ki hoče svet očistiti »nečistih« (ljudje, ki niso nikoli v življenju trpeli). Nato ugrabi tri najstnice, od katerih je ena doživela podobno travmo v otroštvu in film se odvije v stilu klasičnega psihološkega trilerja z elementi grozljivke.
Po izdaji si je film prislužil nekaj ostrih kritik zaradi stigmatizacije disociativne osebnostne motnje. Očitali so mu, da je prikazal le najbolj ekstremne dele psihološke motnje in s tem demoniziral njeno predstavo v družbi. Strokovnjaki iz področja psihologije so prav tako poudarili, da je delež nasilnih oseb z disociativno motnjo osebnosti zelo majhen, in da so še ti redki posamezniki bolj nagnjeni k samopoškodovanju kot pa škodovanju komu drugemu. Njihova glavna skrb je bila, da bi posamezniki s to motnjo zaradi občutka krivde ali strahom pred stigmatizacijo težje prosili za pomoč.
Filmi mnogokrat romantizirajo in senzacionalizirajo duševne motnje, posamezniki, ki pa se vsak dan spopadajo z oteženim vključevanjem v družbo, poznajo resnično stran življenja z psihološko motnjo. Če torej odmislimo pretiran prikaz disociativne motnje osebnosti v filmu Split, nam ostane razburljiv in napet film z zelo prepričljivim igralcem v glavni vlogi.
Špela Koščak, 3.G
VIRI:
Garić, Z. (2016). Multipla osebnostna motnja v povezavi s kriminalom. Dimplomsko delo, Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede
Dissociative Identity Disorder (Multiple Personality Disorder). Psychology Today. Pridobljeno dne 14.5.2020 s https://www.psychologytoday.com/us/conditions/dissociative-identity-disorder-multiple-personality-disorder
Dissociative Identity Disorder. Wikipedia. Pridobljeno dne 14.5.2020 s https://en.wikipedia.org/wiki/Dissociative_identity_disorder#Definitions
Split (2016 American film). Wikipedia. Pridobljeno dne 15.5.2020 s https://en.wikipedia.org/wiki/Split_(2016_American_film)
Komentarji
Objavite komentar