Čeprav velja, da je osebnost razmeroma trajna
in edinstvena celota duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti, po katerih
se posameznik razlikuje od drugih ljudi (Musek, 1993b), smo tekom življenja
priča spreminjanju naše lastne osebnosti in osebnosti drugih. Kljub temu, da so
spremembe komaj opazne.
 |
Temeljni dejavniki okolja
Obstajata dve teoriji, od česa je odvisen
razvoj človeka. Prva zagovarja, da na razvoj in osebnostne značilnosti v večini
vpliva okolje (empiristi), druga pa, da ima večji vpliv okolje (nativisti). V
današnjem času prevladuje mišljenje, da sta oba dejavnika (okolje in dednost)
enako pomembna pri razvoju, saj sta med seboj zelo povezana in vplivata drug na
drugega (Watson, 1924, v Hayes in Orrell, 1998).
Večina telesnih in nekatere osebnostne so pod vplivom genetske zasnove, ki smo jo podedovali od staršev. To so recimo zgradba telesa, motorične sposobnosti, družabnost, glasbeni talent in navsezadnje tudi temperament.
Okolje vključuje vse vplive, ki niso podedovani. Med najpomembnejše okolijske vplive štejemo družino, vrstnike in širše okolje. Raziskovalci so ločili okolje, ki si ga člani v isti družini delijo in jim je skupno (ekonomski status, vrednote, vzgojni slog) in okolje, ki si ga ne delijo. V to štejemo bolezni, izkušnje, ki jih otroci pridobivajo zunaj družine, razlikovanje med spoloma in strukturo družine (Dogša in Kompare, 2009)
Razvoj od spočetja do starosti
Človekov razvoj poteka skozi vsa življenjska obdobja. Obstaja več vidikov človekovega razvoja. Kognitivni razvoj (spreminjanje procesov razmišljanja, razvoj govora…), čustveni in socialni razvoj (sprememba samopodobe, razvoj čustev, lastna identiteta…), telesni razvoj (rast, telesna moč, razvoj okostja…), motorični razvoj (koordinacija, fina motorika…) in razvoj občutenja in zaznavanja (razvoj sluha, vida, tipa…)
Že v predrojstvenem obdobju na zarodek začne delovati okolje. Telesno in duševno zdravje otroka, ko se rodi, je odvisno od počutja in zdravstva mame. Če je nosečnica izpostavljena hudemu stresu, se slabo prehranjuje ali zauživa droge, to pusti posledice. Otrok je lahko nemirnejši, bolj razdražljiv, ima zdravstvene težave ali pa celo upočasnjen telesni in duševni razvoj.
V zgodnjem otroštvu (od rojstva do starosti dveh let) se dogajajo hitre spremembe v telesnem in motoričnem razvoju. V možganih se ustvarjajo nevronske povezave in kasneje se začnejo razvijati tudi kognitivne sposobnosti. Za zdrav razvoj je pomembna tudi čustvena navezanost. V srednjem otroštvu (od dveh do šestih let) otroci razvijejo prva prijateljstva, bolje razumejo in prepoznavajo čustva drugih ljudi. Naučijo se tekati in razvije se fina motorika. V poznem otroštvu (do dvanajstega leta) narašča telesna moč, širi se besednjak, otroci pa so zmožni abstraktnega in logičnega mišljenja.
Obdobje adolescence je značilno za tehnološko razvite družbe in se začne s puberteto. Kdaj točno se adolescenca konča ni popolnoma določeno. Največkrat mladostnik v odraslost prestopi, ko se odseli, dobi službo in si ustvari svojo družino. V adolescenci je razvoj identitete najpomembnejši. Mladostnik si želi ustvariti lastno predstavo o svetu, razviti identiteto in se preizkusiti v različnih vlogah. Želja pa neodvisnosti in samostojnosti narašča, odnosi z vrstniki pa postajajo vedno bolj pomembni. Prijateljstva postajajo intimnejša, najstniki se zbližujejo z vrstniki nasprotnega spola in postanejo spolno intimni.
Obdobje odraslosti je najdaljše in ga delimo na tri obdobja. Zgodnja odraslost traja do petinštiridesetega leta, srednja odraslost od petinštiridesetega do petinšestdesetega leta, pozna odraslost pa od petinšestdesetega leta naprej. V zgodnji odraslosti delovanje telesnih organov začne upadati, enako se zgodi z spolnimi hormoni. V srednji odraslosti upada delovanje zaznavnih sposobnosti in reakcijski čas se poslabša. V odraslosti se vzpostavijo globlja intimna in prijateljska razmerja, vendar pa so potencialne izgube le-teh bolj stresne.
Hana Kalan, 3.g
Viri
Hayes, N. in Orrell, S. (1998). Psihologija. Ljubljana: ZRSŠ
Komapre, A., Stražišar, M., Dogša, I., Vec, T., in Curk, J., (2011). Uvod v psihologijo. Ljubljana: DZS
Komentarji
Objavite komentar