Razvoj čustev in osebnosti pri dojenčkih

Čustva se pri ljudeh začnejo razvijati že takoj po rojstvu. Že prvi jok ob rojstvu je znak vznemirjenja in začetek razvoja širokega spektra čustev.

Najprej se pri dojenčkih ( od dveh mesecev do prvega leta starosti) razvijejo osnovna čustva (veselje, strah, jeza, žalost, presenečenje, gnus, zanimanje). Ta čustva lahko po drugem mesecu razberemo, zaznamo iz dojenčkovega obraza. Prvi nasmešek pri dojenčkih opazimo med drugim in tretjim mesecem starosti. Nasmešek je tudi mejnik, ki kaže, da se je otrok začel odzivati na drugo osebo in vstopiti v simbiozo z materjo. Simbioza je trajna, obojestranska čustvena vez med materjo in otrokom, ki otroku omogoči stik navzven. Povzroči močno vzajemno odvisnost, kar povzroči zabris meje med osebama do te mere, da dojenček in mati oblikujeta eno osebnost.

 

Dojenčki se na dan povprečno zasmejijo štiridesetkrat, kar je kar dvakrat več kot odrasli. Dr. Gina Mireault, profesorica na univerzi v Vermontu, je raziskovala smeh dojenčkov. Izvedla je tudi manjši poskus. Naredila je klub za dojenčke. Pri srečanjih se jim je pridružil komik za dojenčke, ki je pred vsakim dojenčkom posamezno izvajal, smešne, absurdne stvari. Gina je hotela ugotoviti ali se dojenčki zasmejijo tudi brez spodbude staršev, oz. zgleda, da vedo, da je nekaj smešno ali dojenčki sami dojamejo kdaj je kaj smešno.  Ugotovila je, da že pet mesečni dojenčki, ki se smejijo komaj en mesec, vedo, da je absurdno smešno, tudi takrat ko ne dobijo nobenih namigov. Dojenčki se smejijo še preden začnejo hoditi, govoriti, se plaziti in tudi spati ponoči.

Jeza se pri dojenčkih razvija postopno. Prvih par mesecev lahko med jokom opazimo jezne izraze in grimase.  Do 6. meseca starosti se izražanje jeze do dobra razvije. Jezni izrazi postajajo vedno močnejši in agresivnejši. Jezo dojenček uporablja v različnih situacijah je njegovo najbolj močno razvito čustvo in tudi najpogostejše. Je normalno čustvo, ki se izraža, ko nas situacija zavira ali pa ko s situacijo nismo zadovoljni.

Dojenčki povprečno na dan jokajo dve uri. Žalost je za jezo in veseljem najbolj močno izraženo in razvito čustvo. Dojenčki se z žalostjo preko joka odzovejo na bolečino, oviranje ločitev od mame.

 

Strah dojenčki do šestega meseca starosti le redko izražajo. Pri 6. mesecu pa se pri otroku pojavi strah pred globino. Tako se otrok ne bo želel približati robu mize, če ga položimo nanjo. Okrog 8. meseca starosti otrok doživlja izrazito ločitveno stisko (separacijska anksioznost), strah ga je, da ga bo mama zapustila, zato otrok pri tej starosti joka, če ga damo v naročje tujca. Ko otrok shodi, ga po eni strani zelo mika raziskovanje prostora, po drugi strani pa ves čas preverja, ali je mama še prisotna – se vrača k mami.

 

Velik vpliv na razvoj otrokove osebnosti imajo njegovi starši. Predvsem v obdobju med drugim in dvanajstim mesecem starosti. Dojenček se takrat zelo naveže na svoje starše, predvsem mamo in v obdobju simbioze ne loči med sabo in svojo mamo.  Otrok je zlit z materjo, ne razlikuje med jaz in ne-jaz ter med znotraj in zunaj. Zaradi tega lahko pri dojenčku, ki je v tem obdobju dalj časa ločen od matere (hospitalizacija, izguba matere …), nastopi najbolj primarna tesnoba. Zato je zelo pomembno, da matere v času odraščanja svojih otrok svojo pozornost popolnoma preusmerijo in namenijo njihovim potrebam, predvsem dojenčkom.

 

Med raziskovanjem izbrane teme, mi je bilo zanimivo mnogo novih podatkov, ki sem jih prebrala. O dojenčkih sem izvedela veliko stvari, ki jih prej nisem niti opazila. Zanimivo mi je predvsem to koliko čustev lahko izraža že par mesecev star dojenček. Najbolj pa me je pritegnila ena zanimivost, ki sem jo zasledila med gledanjem dokumentarne oddaje Smeh in jok. Vsi sesalci – predvsem mame sesalke, se odzivajo na jok dojenčka. Logično je, da se mama odzove na jok svojega mladiča, a tudi če bo slišala jok katerega koli drugega mladiča, tudi človeškega, se bo na to odzvala in probala odkriti od kod prihaja ta zvok. 

 

Hana Irt, 3. f

 

Viri:

Skripta: Razvoj in učenje predšolskega otroka (uredila mag. psih. Klara Vrbnjak).

Smeh in jok, kanadska dokumentarna oddaja, dostopna na povezavi: https://4d.rtvslo.si/arhiv/tuji-dokumentarni-filmi-in-oddaje/174662544

IiIInštitut za razvoj človeških virov; Čustveni in osebnostni razvoj, dostopno na povezavi: https://www.psihoterapija-ordinacija.si/osebnost-in-odnosi/otroci-in-starsi/custveni-in-osebnostni-razvoj

Svetovalna delavka Sabina Žnidaršič, univ. dipl. psih.; Čustveni razvoj otroka, dostopno na povezavi: http://www.oshjh-staritrg.si/files/2013/03/USTVENI_RAZVOJ_OTROKA.pdf