Članek govori o psihosomatskih motnjah, ki se pojavljajo
pri mladostnikih. Predstavljen je splošni pomen psihosomatskih motenj, kaj te
sploh so, kaj jih izzove in kako se le te kažejo na mladostniku. Poleg splošnih
dejstev o psihosomatskih motnjah je natančneje predstavljeno tudi izražanje
bolezni na obolelem in kako lahko to odpravimo z različnimi postopki
zdravljenja. Kot ena izmed najbolj pogostih načinov uspešnega zdravljenja je
bolj podrobneje predstavljena tudi psihoterapevtska pomoč. Ker so psihosomatske
motnje najpogosteje posledica stresa, je v teoretičnem delu predstavljen tudi
stres, ki je pogosto deležen v mladostniških življenjih.
 |
PSIHOSOMATSKE MOTNJE
Psihosomatske motnje so motnje v delovanju posameznih organov ali organskih sistemov, ki nastanejo predvsem zaradi manj funkcionalne psihične organizacije oziroma manj uspešnega psihičnega prilagoditvenega in obrambnega sistema. Posledica je kopičenje tesnobe, ki se razbremeni v katerem od telesnih organov, navadno v tistem, ki je biološko ranljivejši. O psihosomatski motnji govorimo tedaj, ko se skupek različnih med seboj povezanih dejavnikov ob neugodnem medsebojnem spletu, razvijejo v bolezen in vplivajo na delovanje posameznika. V vsakodnevnem življenju v različnih situacijah doživljamo psihosomatske reakcije, ki so normalen odziv telesa na stresno situacijo (npr.: izguba teka ob izgubi ljubljene osebe). Simptomi, ki jih povzroči psihosomatska reakcija navadno izginejo, ko se umiri okoliščina, ki je sprožila držljaje. Lahko pa pride do stopnjevanja psihosomatske reakcije, ki vpliva na delovanje posameznika in se ta razvije v psihosomatsko motnjo. Kot posledica stopnjevanja, se lahko začnejo pojavljati težave na različnih organih, ki jim medicina ne odkrije vzroka za pojavo.
OBOLELI ZA PSIHOSOMATSKIMI MOTNJAMI
Psihosomatske motnje se pogosteje pojavljajo pri tistih, ki na večje obremenitve in dolgotrajen stres odreagirajo skozi telo, ki težje prepoznava in izraža svoja čustva in se ravno ta odražajo skozi telesno reakcijo. K razvoju psihosomatske motnje pomembno vpliva tudi hitri način življenja, premalo časa za primerno prehrano, poseganje po zdravilih za lajšanje obremenitev in dolgotrajen stres.
Osebe s psihosomatsko boleznijo znajo zelo podrobno opisati svoje telesne simptome, veliko manj pa zmorejo povedati o svojih notranjih občutkih, o doživljanju sebe in drugih. Pri zdravljenju je potrebno uravnotežiti obe plati, torej okrepiti zavedanje o psihičnem in zmanjšati usmerjanje pozornosti na izključno telesno dogajanje.
Pri psihosomatskih boleznih je navadno težava prav v tem, da bolniki ne prepoznavajo povezanosti med duševnim in telesnim stanjem. Oboleli imajo konkretne telesne težave, ki si jih razlagajo po svoje, ne zavedajo pa se, da se vzrok skriva v njihovi duševnosti. Marsikdaj so celo užaljeni, če jim zdravnik svetuje obisk pri psihiatru oz. psihoterapevtu, saj menijo, da z njihovo duševnostjo ni nič narobe. Velikokrat oboleli potožijo o bolečinah, npr.: v glavi, hrbtenici in želodcu, ampak medicina ne najde vzroka za ta pojav, sak bolečine izvirajo iz psihosomatskih razlogov, kot so npr.: potlačena čustva, stres in podobno. Psihosomatski bolnik, kot že rečeno, poišče pomoč zaradi telesnih težav, zdravnik pa ga nato napoti k psihoterapevtu. Če bolnik na to pristane, kajti pogosto zanika kakršno koli možno povezavo s psihičnimi dejavniki, potem pri zdravljenju sodelujeta zdravnik in psihoterapevt, saj je treba istočasno zdraviti tako telesno bolezen, kot tudi psihične vzroke zanjo.
Kadar ljudje v stresnih situacijah ne zmorejo predelati težav na čustveni ravni, se čustvena stiska utegne odraziti na telesnem področju – v obliki raznovrstnih psihosomatskih bolezni.
BOLEZNI
Strokovnjaki menijo, da na nastanek psihosomatskih bolezni vpliva kombinacija notranje ranljivosti in zunanjih stresorjev, saj v enako obremenilnih okoliščinah ne bodo zboleli vsi, prav tako ne bodo zboleli za enako boleznijo.
Ker je znano, da so psihosomatske bolezni povezane z dolgotrajnim stresom, je v teh okoliščinah ključen dejavnik prav naša notranja ranljivost (občutljivost na stres), ki je lahko delno prirojena in delno pridobljena. Stres v telesu sproži vrsto sprememb, ki kratkoročno niso problematične, vendar sčasoma utegnejo povzročiti težave.
Danes se pri številnih boleznih vse pogosteje prepoznava psihosomatski izvor: pri boleznih kože (dermatitisi, luskavica, izpuščaji,...), kostno-mišičnih boleznih (fibromialgija, bolečine v križu,...), bolezni dihal (astma, napadi težkega dihanja, piskanje v prsih,...).
Psihosomatske motnje pogosteje prizadanejo ljudi, ki težje prepoznavajo in izražajo čustva; namesto tega se ta odražajo v obliki telesnega odzivanja, raznovrstnih težav in celo bolezni. Ta pojav se imenuje aleksitimija. Zdi se, kot da nekateri ljudje ne prepoznajo – ali pa ne zmorejo – opisati tega, kar se dogaja v njih. Osebe, ki se srečajo z aleksitimijo, se pomanjkljivo ali pa sploh ne zavedajo čustev ter imajo težave z vpogledom v svoje notranje doživljanje čustev, simptomov in motivacije.
Obolenje se lahko začne že pri majhnih otrocih, saj starši nemalokrat opažajo, da pogosteje ali huje zbolevajo po stresnih dogodkih ali večjih spremembah. Ko otroci vstopijo v šolo/vrtec lahko začnejo pogosto zbolevati. Starši to navadno pripišejo ''stiku z novimi bakterijami in virusi'', toda zelo pogosto se otrokov imunski sistem zamaje zaradi separacijske stiske (ločitev od staršev ob vstopu v vrtec, ločitev od vrstnikov iz vrtca ob vstopu v šolo,...).
Značilne psihosomatske bolezni so: Ekcemi, dermatitisi, luskavica, alergije, aritmije, povišan krvni tlak, razjede v prebavilih, kolitis, zaprtje ali driska, Crohnova bolezen, astma, kronični kašelj,...
PSIHOSOMATSKI IZVOR BOLEZNI
Danes se pri številnih boleznih vse pogosteje prepoznava psihosomatski izvor, in sicer:
· Na področju odkrivanja bolezni notranjih organov so najbolj pogoste in opazne: trajno zvečan oz. zmanjšan krvni pritisk, motnje v delovanju ščitnice, oslabitev srčnih mišic...
· Pri zdravljenju bolezni prebavil se najpogosteje pojavljajo krvavitev v prebavilih, sindrom razdraženega črevesja, nekatere bolezni debelega črevesja, zaprtost,...
· Pri zdravljenju dihalnih organov so značilne bolezni pljuč, ki se odražajo v ponavljajočih napadih težkega dihanja, kašljanja, piskanja v prsih...
· Na urgenitalnem področju sta najbolj pogosta pri ženskah vaginalna vnetja in pri moških vnetja prostate, ki veljajo za eno najpogostejših moških bolezni.
· Koža velja za organ preko katerega se odražajo številna čustvena stanja, tako so številne dermatološke težave povezane s psihosomatiko, in sicer različni ekcemi, srbečice kože ali nevrodermitisi, pogosti izpuščaji...
· Medicina vedno več pozornosti posveča psihosomatiki tudi pri zdravljenju različnih ponavljajočih otroških bolezni in pri odkrivanju vzrokov za neplodnost.
ZDRAVLJENJE
Za uspešno zdravljenje je pomembno, da k bolezni pristopimo celostno in sicer, da čim prej prepoznamo simptome, ki nakazujejo možnost razvoja psihosomatike in si poiščemo primerno zdravljenje. Pomembno je tudi, da poiščemo psihoterapevtsko pomoč, s pomočjo katere posameznik odkriva skrite vzroke za nastanek psihosomatske motnje, pripomore k razumevanju bolezni in spopadanju z njo ter k razvoju strpnosti do sebe in svoje bolezni. Posameznika vzpodbuja k spoznavanju lastnega telesa in njegovega delovanja, učenja primernega načina soočanja s stresom, večje skrbi zase in svoje počutje. Simptome je v veliko primerih potrebno lajšati z uporabo zdravil, ki jih predpiše zdravnik, ter sočasno vključitvijo v psihoterapevtsko globinsko obravnavo, kjer se posameznik postopoma nauči prepoznavati, občutiti ter pravilno izražati svoja čustva, doživljanja, misli, občutke ter jih sprejemati kot del sebe.
Psihosomatsko težavo lahko primerjamo z izbruhom vulkana, ko se telesna manifestacija (znaki bolezni) kaže v vsej njihovi moči na telesu posameznika. V psihoterapevtskem procesu je zato primarnega pomena se skupaj z pacientom spustiti znotraj vulkana, z namenom poiskati nezavedne vzroke, kateri so sprožili izbruh. Priporočene pa so tudi druge oblike zdrvaljenja, npr.: dihalne vaje, masaže, fizioterapija...
ALI SE DA PSIHOSOMATSKA OBOLENJA SPLOH POPOLNOMA PREMAGATI?
Bolnik lahko z vztrajnim delom na sebi skupaj z psihoterapevtom sčasoma doseže zrelejšo raven osebnostnega delovanja. Tako začne bolje prepoznavati svoja čustva in jih izražati z besedami namesto s telesnimi simptomi.
Danes se zdravniki vedno bolj zavedajo, da se za določenimi bolezenskimi znaki pogosto skrivajo mnogi dejavniki in bolezni ne pripisujejo izključno telesni vidik. Zdravljenje psihosomatske bolezni je dolgotrajno in od posameznika zahteva razvoj strpnosti do sebe in svoje bolezni, pogosto tudi reorganizacijo lastnega življenja.
DOLGOTRAJEN STRES
Brez sprostitve je dolgotrajen stres eden izmed glavnih dejavnikov, ki povzročajo pojav psihosomatskih motenj.
Vpliv stresorjev in pomen frustracij se spreminja glede na starost in intelektualno-čustveno zrelost otroka. Zato stresorji v različnih obdobjih različno delujejo nanj. Zmerne frustracije ga pripravijo na uspešno prilagajanje in spodbujajo pri osebnostnem zorenju, preveč intenzivne in pogoste frustracije pa izčrpavajo otrokove prilagoditvene sposobnosti in pripeljejo do zloma obrambnega sistema. Psihosomatske težave nastanejo kot posledica neuspešnega obrambnega sistema.
Karin Peterka, 3. e
Viri:
Tomori, M. (b.d.). Etiološke teorije psihosomatskih bolezni. Sneto z naslova: https://www.pb-begunje.si/gradiva/Tomori135143837183.pdf
Žagar, M. (2008). Motnje hranjenja in preventivni vidiki telesne aktivnosti. Sneto z naslova: https://www.fsp.uni-lj.si/COBISS/Diplome/Diploma22057070ZagarMaja.pdf
Gombač, S. (b.d.). Psihosomatska motnja. Sneto z naslova: https://www.sabina-psihoterapija.si/psihosomatska-motnja/
(2018). Stres – nevarnost in posledica. Sneto z naslova: https://diagnostika-clarus.si/aktualno/32/stres_nevarnosti_in_posledice/
Psihosomatske motnje. Sneto z naslova: http://www.agalma.si/psihosomatske-motnje.html
Lenart, L. In Podkrižnik, Z. (2015). Stres med mladimi. Sneto z naslova: https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201504253.pdf
Poljak, E. (2011). Če duša trpi lahko telo boli! Sneto z naslova: https://www.psihoterapija-ordinacija.si/uploads/clanki/poljudni/11_01VizitaPsihosomatskeMotnje.pdf
Mag. Salmič, R. (2017). Psihosomatske težave pri otrocih. Sneto z naslova: http://www.prima-pomoc.si/sl/blog/psihosomatske-težave-pri-otrocih-dejavniki-vloga-družine
Komentarji
Objavite komentar