Psihopatska osebnostna motnja in razlikovanje z antisocialno osebnostno motnjo

Osebnost in osebnostne motnje

Osebnost v najširšem pomenu besede pomeni razmeroma trajen in stabilen vzorec, kako zaznavamo, čustvujemo, se vedemo ter razmišljamo o sebi in okolju ter kako vzpostavljamo odnose z drugimi. Če vedenje in doživljanje odstopa od pričakovanega vedenja v posameznikovi kulturi in družbi, to imenujemo osebnostne motnje. Osebnostne motnje so torej trajni, neprožni in slabo prilagodljivi vzorci notranjega doživljanja in vedenja, ki so tako zelo izraziti, da povzročajo pomembne motnje funkcioniranja. Delovanje posameznika z osebnostno motnjo se kaže na vsaj dveh od naslednjih področjih: kognicija, čustvovanje, medosebno funkcioniranje in nadzor nad impulzi.

V tem članku se bom osredotočala na psihopatsko osebnostno motnjo in njeno razlikovanje z antisocialno osebnostno motnjo, saj so ju v preteklosti enačili, vendar so novejša spoznanja pripeljala do razlikovanja med tema pojmoma, čeprav strokovnjaki še vedno niso povsem enotni, ko gre za njihove oznake.

 

Antisocialna osebnostna motnja

V Diagnostičnem in statističnem priročniku duševnih motenj (DSM 5) je antisocialna motnja osebnosti opredeljena kot vrsta motenj osebnosti, za katere je značilen trajen vzorec neupoštevanja in kršenja pravic drugih ali temeljnih socialnih pravil, ki nastopi že v otroštvu in se nadaljuje v odraslo dobo. To se kaže v obliki tveganega, neodgovornega in impulzivnega obnašanja, nezmožnosti postavljanja, sledenja in doseganja dolgoročnih ciljev, zavajanja in patološkega laganja ter zapletanja v kriminalna dejanja. Treba je tudi omeniti, da gre pri tej osebnostni motnji za antisocialno in ne zgolj za asocialno vedenje. Razlika je v tem, da asocialno vedenje sicer ni skladno z normami posamezne družbe, vendar jih ne ruši in ne ogroža.

 

Psihopatska osebnostna motnja

Pri psihopatski osebnostni motnji  igrajo pomembno vlogo genetski dejavniki in predispozicije, na katere žal nimamo prav nobenega vpliva. Vsak človek se rodi z določenim temperamentom, ki zajema značilnosti čustvovanja in način vedenja, na osnovi katerega se skozi socializacijo in vzgojo oblikuje osebnostna struktura. Biološke značilnosti delovanja osrednjega živčnega sistema so pri psihopatih zelo drugačne kot pri povprečnih ljudeh.

Znaki tveganja psihopatske osebnostne motnje so: prirojena zmanjšana dejavnost limbičnega sistema, vedenjske motnje v otroštvu in odsotnost čustvenega stika s starši, možganske disfunkcije, ki jih lahko povzroči zaplet pri porodu, bližnji sorodniki s psihopatsko osebnostno motnjo, nasilje in sadistično ravnanje.

Statistika pravi, da je na svetu od 70 do 80 milijonov, v Sloveniji pa vsaj 20 tisoč psihopatov. Pojavlja se pri 2 do 3 odstotkih moških in pri 1 odstotku žensk.

Osnovne značilnosti omenjene osebnostne motnje so odsotnost strahu, agresivnost in impulzivnost, pomanjkanje empatije in vesti, manipulativnost in patološko laganje, plitko čustvovanje, navidezna očarljivost, pomanjkanje obžalovanja ali krivde (in preusmerjanje te na druge), zgodnji nastop vedenjskih težav in antisocialno vedenje.

Kot sem že prej omenila, so čustveno ''prazni''. Zelo težko se odzivajo in doživljajo čustva – včasih sploh ne. Zato, da v družbi lahko normalno funkcionirajo pa se naučijo prepoznavati čustva in jih oponašati. Tako torej sploh ne čutijo, ampak se samo obnašajo kot da jih.

Prav tako osebe s to motnjo razumejo vse dobesedno, ne prepoznavajo prenesenih pomenov, metafor in čustveno obarvanih sporočil.

Psihopatska osebnostna motnja pa je tudi zelo raznolika; lahko jih razvrstimo na osnovi stopnje funkcionalnosti; nizko funkcionalna psihopatska struktura, srednje funkcionalna psihopatska struktura in visoko funkcionalna psihopatska struktura. Pod nizko funkcionalnostjo spadajo antisocialni psihopati; psihopatske osebnosti z antisocialno motnjo. Za njih je značilno odsotnost strahu in vesti, neustrašnost, manipulativnost in površinska očarljivost. Pod to strukturo spadajo tudi sociopati (sekundarna psihopatija). Medtem ko je psihopatija genetsko pogojena, je sociopatija okoljsko pogojena; sociopat je posledica starševskega zanemarjanja in zlorabe v otroštvu. So neustrezno, nezadostno ali napačno socializirane osebe. Sociopati imajo v nasprotju s psihopati nižjo frustracijsko toleranco; so bolj vzkipljivi in impulzivni. Tretja in tudi zadnja podvrsta te strukture je še temna triada. V temno triado spadajo osebe za katere so značilne 3 najnizkotnejše lastnosti človeka: psihopatija, narcisizem in makiavelizem. Take osebe so neizmerno nevarne in rušilne za svojo okolico, v njih ni niti kančka človečnosti, sočutja in obžalovanja.

Naslednja je srednje funkcionalna psihopatska struktura. Pod to spadajo impulzivni prestopniki, prestopniki povratniki in nasilneži, pri katerih pogosto pride do antisocialnega vedenja.

Zadnja struktura je visoko funkcionalna psihopatska struktura. Tukaj se pojavi razlikovanje med antisocialno osebnostno motnjo in psihopatsko osebnostno motnjo; večina oseb s psihopatsko motnjo ni antisocialnih, ravno te psihopatske značilnosti jim omogočajo socialekonomsko uspešnost. Pravijo jim tudi uspešni psihopati, zato jih najdemo na vodstvenih položajih v političnem, bančnem in gospodarskem sektorju. Skupni so jim izrazit navidezni šarm, manipulativnost, samozavest, megalomanstvo, brezobzirnost in odsotnost slabe vesti. Zadnja podskupina so še prosocialni psihopati, ki niso škodljivi, temveč so lahko celo nepogrešljivi. Njihova temeljna lastnost (kot tudi lastnost vsakega psihopata) je neustrašnost, zato jih najdemo v poklicih, kjer lahko tvegajo svoje življenje.

Razlikovanje med antisocialno in psihopatsko osebnostno motnjo

Raziskave kažejo, da je le ena od treh oseb z antisocialno osebnostno strukturo tudi pravi psihopat, večina psihopatov pa ima antisocialno osebnostno motnjo. Čeprav sta ta pojma tesno povezana, osebe z antisocialno osebnostno motnjo niso nujno psihopati in nasprotno, vsi psihopati se ne vedejo antisocialno.

Psihopatska osebnostna motnja je povezana z narcistično motnjo osebnosti, nizko ravnjo anksioznosti, empatije in stresnega odziva, z majhnim tveganjem za samomor ter z visokimi rezultati na lestvicah dosežkov in socialne moči. Pri antisocialni osebnostni motnji pa je pri večini dejavnikov malo drugače. Osebnostne poteze oseb s to motnjo so zapletanje v kriminalna dejanja, šibek nadzor nad vedenjem, socialna deviantnost, iskanje vznemirjenja, nizki socioekonomski status in visoko tveganje za samomor.

Še eno razlikovanje je v nasilju do drugih. Medtem ko osebe s psihopatsko motnjo svoje nasilje usmerijo na neznane ljudi, so ljudje z antisocialno motnjo nasilni do znanih ljudi, zlasti do žensk. Psihopati so brezčutni, brez empatije in slabe vesti, zato je pri njih nasilje manj impulzivno in bolj premišljeno kot pri osebah z antisocialno osebnostno motnjo. Ti pa po navadi naredijo grozljiva dejanja v afektu, poleg tega pa so tudi zelo anksiozni in nagnjeni k dolgočasju. Tretja razlika je tudi v težavah z drogami in/ali z alkoholom; psihopati po navadi nimajo težav z njimi, osebe z drugo motnjo pa so bolj nagnjeni k odvisnosti.

 

Kot sem že prej omenila je po podatkih v Sloveniji vsaj 20 tisoč oseb s psihopatsko osebnostno motnjo. To se pravi, da je veliko takih med nami, vendar še vemo ne, da so psihopati. S tem člankom sem si povečala znanje o osebah s tako motnjo, saj so v serijah in filmih velikokrat prikazani kot samo serijski morilci, v bistvu pa so lahko tudi uspešni ali pa prosocialni psihopati.

 Nina Sovinc, 3.g

Viri:

Crnkovič N. (2016). Biopsihološki pogled na psihopatijo in implikacije za zdravljenje.  Diplomsko delo, Koper: Univerza na primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije.

Brezovar S. (2019). Osebnostne motnje v teoriji in praksi. Ljubljana: UMco.

Psihopat - Kratko o psihopatski osebnostni motnji. Ljubljana: psihoterapija – ordinacija. Pridobljeno 16.5.2020 z https://www.psihoterapija-ordinacija.si/dusevne-motnje/osebnostne-motnje/psihopatska-osnostna-motnja-psihopat/kratko-o-psihopatski-osebnostni-motnji

Psihopat - Kaj je psihopatska osebnostna motnja. Ljubljana: psihoterapija – ordinacija. Pridobljeno 16.5.2020 z https://www.psihoterapija-ordinacija.si/dusevne-motnje/osebnostne-motnje/psihopatska-osnostna-motnja-psihopat/kaj-je-psihopatska-osebnostna-motnja

Kaj so osebnostne motnje. Ljubljana: psihoterapija – ordinacija. Pridobljeno 16.5.2020 z https://www.psihoterapija-ordinacija.si/dusevne-motnje/osebnostne-motnje/kaj-so-osebnostne-motnje