Psihopat ali sociopat?

Pogosto se izraza »psihopat« in »sociopat« mešata. Kakšna je torej razlika?

Tako psihopatijo, kot tudi sociopatijo uvrščamo med asocialne oz. antisocialne motnje. Gre za osebnostne motnje, za stanje duševnega zdravja, ko oseba manipulira s pravicami drugih ljudi oz. jih na kakršen koli način krši.

Ta motnja je veliko pogostejša pri moških kot pri ženskah, najbolj razširjena pa je v zaporih.

Pogosti simptomi antisocialne motnje:

• lahko delujejo duhovito in očarljivo,
• ne upoštevajo varnosti sebe in drugih,
• ne kažejo obžalovanja ali občutkov krivde,
• so dobre v laskanju in manipulaciji s čustvi drugih,
• nagnjenost k nasilnemu vedenju.

Vzrok za nastanek te motnje je neznan, na njen razvoj pa najverjetneje vplivajo genetski in okoljski dejavniki, kot je med drugim zloraba v otroštvu. Večja nagnjenost k razvoju antisocialne motnje se kaže pri osebah, ki imajo antisocialnega starša ali starša alkoholika. Z razvojem motnje sta povezana tudi krutost do živali ali povzročanje požarov v otroštvu.

1)      Glavne razlike in podobnosti

Tako psihopatija kot tudi sociopatija sta rezultat genetskih in družbenih faktorjev, pri vsaki pa gre za prevladovanje enega ali drugega. Razlika med psihopatijo in sociopatijo se najpogosteje opredeljuje kot razlika v pogledu na izvor in odločilne dejavnike motnje.

Za psihopate velja, da so njihove temperamentne značilnosti prirojene, medtem ko gre pri sociopatih za posledice negativnih družbenih dejavnikov (slaba družba, zanemarjanje staršev, obe skrajnosti inteligence).

Ena ključnih razlik med sociopatom in psihopatom je vest - kaj je prav in kaj narobe? Psihopati le-te vsekakor nimajo, če pa se že izkažejo za sočutne, pa gre skoraj gotovo za igro. So preračunljivi in brez čustev, običajno izredno inteligentni.

Sociopati so po drugi strani vročekrvni in nepremišljeni. So očitno asocialni in egocentrični. Sociopat se lahko zave krivde, vendar je ne obžaluje.

Obema primanjkuje sočutja/empatije, zato se nista sposobna “postaviti v kožo” druge osebe in se zanjo ne zmenita.

 

2)      Psihopatija

Za psihopate je značilna nagnjenost k psihološki potešitvi kriminalnih, spolnih ali nasilnih impulzov ter nezmožnost učenja na napakah. Niso sposobni sočutja in se niso zmožni čustveno navezati na kogarkoli. Osebe s to motnjo najdejo potešitev v svojem asocialnem vedenju in ne obžalujejo svojih dejanj. Svojim impulzom se ne morejo upreti ali jih nadzorovati.

Simptomi so skupni zgoraj navedenim simptomom asocialme motnje: površinska privlačnost, poveličevanje samega sebe, potreba po stimulaciji, nagnjenost k dolgočasenju, patološko laganje, manipulativnost in še mnogo drugih.

Psihologinja Kelly Mcaleer:

“Psihopat je trdosrčen in neusmiljen, a očarljiv. S svojo karizmo bo pretental vsakogar in z uspešnim oponašanjem čustev bo videti kot “normalen” član družbe. Psihopat je v svojem razmišljanju organiziran in ima svoja čustva pod nadzorom. Ob situacijah, ki bi za običanje ljudi bile grozljive ali preteče, psihopat ne pokaže kančka čustev. Kristalno mu je jasno, da stvari, ki jih počne, niso pravilne, a se za to ne zmeni.”

Psihopati z močno razvito socialno kognitivno sposobnostjo so lahko zmožni preusmeriti svoje asocialne potrebe in jih zadovoljiti na drugačen, nekriminalen način. Za razliko od sociopatov so psihopati umirjeni in pedantni.

Psihopatija se šteje kot osebnostna motnja, vendar je njeno zdravljenje redko uspešno. Sporna je tudi nastanitev oseb z diagnosticirano asocialno osebnostno motnjo v psihiatričnih ustanovah, saj so lahko moteči za ostale paciente in se pogosto ne odzivajo na zdravljenje.

 

3)      Sociopatija

Sociopati so navadno impulzivni, hitro vzkipljivi in slabo izobraženi ljudje. Ponavadi se navežejo na eno osebo ali skupino ljudi. Za občo družbo jim sicer ni mar. Če pride do zločina je ta ponavadi nepremišljen.

Psihologinja Kelly Mcaleer:

“Sociopat je po drugi strani neorganiziran v razmišljanju in obnašanju. Lahko je živčen in vzkipljiv in zelo hitro, spontano ravna neprimerno, brez razmišljanja o posledicah. V primerjavi s psihopatom je sociopat težje neusmiljen in krut brez posledic, saj so zmožni tkanja prijateljstev in razmerij.”

Pri sociopatih so tudi opazili, da se njihovo proti-družbeno obnašanje s časom lahko omili, morebitnim posledicam njegovih dejanj, pa se bo sociopat za razliko od psihopata, ki mu zanje ki mar, skušal izogniti.

 

 

Menim, da je človeka težko označiti za psihopata, saj je lahko obsodba napačna. Sama poznam nekaj ljudi, ki enim izmed kriterijev precej ustrezajo oz. imajo ene izmed simptomov, ki so značilni za določeno motnjo, pa vendar težko obsojam, saj na tem področju nimam posebnih znanj. Še strokovnjaki človeku težko pripišejo takšno motnjo, saj psihopati in sociopati pogosto izgledajo kot navadni ljudje, pa čeprav temu ni vedno tako.

 

 

Vanesa Makica, 3. f

 

Viri:

Inštitut Karakter: https://www.karakter.si/dusevne-motnje/osebnostne-motnje/antisocialna-motnja/

 

Renton.si: https://www.renton.si/psihopat-in-sociopat-kaksna-je-razlika/

 

Inštitut za razvoj človeških virov: https://www.psihoterapija-ordinacija.si/dusevne-motnje/osebnostne-motnje/psihopatska-osnostna-motnja-psihopat/simptomi-vzroki-in-zdravljenje

 

Wikipedija: https://sl.wikipedia.org/wiki/Psihopatija