Prvotni naslov tega besedilnega sestavka, ki naj bi ga napisala je bil Primerjava tipoloških in dimenzionalnih pojmovanj osebnosti. Ta naslov pa me je napotil v bolj poglobljeno razmišljanje o vrstah osebnosti in raznih pojmovanjih le teh. Ob obravnavi obeh vrst pojmovanj in njunem primerjanju se zastavljajo vprašanja o tem kako se prenašajo iz teorije v prakso. Kako pomembno je poznavanje različnih pojmovanj za razumevanje sebe in ljudi okoli sebe in morda celo katero pojmovanje je najbolj »pravilno«, »natančno« oziroma katero najbolje in najbolj podrobno opiše ter analizira človeka kot posameznika ter njegovo osebnost. Vsa ta vprašanja pa vodijo k enemu poglavitnemu vprašanju, kako ta pojmovanja vplivajo na naše dojemanje človeka (samih sebe in bližnjih) in ali so za to res potrebna ali pa, nasprotno, vodijo k določenemu razčlovečenju osebe in zgolj teoretičnega razporejanja živih bitij v tabele.
 |
V teoriji poznamo dva glavna načina pojmovanja osebnosti. Tipološko pojmovanje osebnosti, ki posameznike razdeli glede na tipe temperamenta (kolerik, sangvinik, flegmatik, melanholik), ter vsakemu tipu pripiše določene značilnosti. Ta način omogoča enostavno razvrščanje, vendar je lahko preveč poenostavljeno zaradi črno – belih opisov vsakega tipa. Drugo pojmovanje pa je dimenzionalno pojmovanje osebnosti, ki določene lastnosti predstavi kot v kontrastu z neko nasprotno lastnostjo in tako deli lastnosti na par različnih nasprotnih osebnostnih dimenzij ( ekstravertnost – introvertnost, nevroticizem – nenevroticizem, psihoticizem – nepsihoticizem). Obema pojmovanjema lahko najdemo pozitivne in negativne dele pristopa, premalokrat pa se vprašamo zakaj je temu tako. Torej zakaj obstaja toliko različnih pojmovanj osebnosti in ne moremo določiti kateri bi bil najboljši oz. tisti »pravi«, po katerem bi se lahko določali med seboj. To pa zato ker smo ljudje osebnostno od posameznika do posameznika tako nedoločljivi in drugačni, da noben način pojmovanja ne more izstopati kot popolnoma dovršen. Zakaj smo taki in zakaj se ne da tudi nam tako preprosto kot tem pojmovanjem samo določiti minuse in pluse in nas vmesiti v tabele in »popisati« z splošnimi trditvami, o tem pa spregovori tudi Brian Little. Little je profesor na Cambridge-u, ki po mojem mnenju najbolje pristopi h kompleksnosti tega vprašanja ter nam bistvo razloži na najbolj preprost način. Sam poudarja da moramo ljudje pomniti to, da smo si med seboj podobni, nismo pa enaki nikomur drugemu. Med seboj si delimo določene lastnosti, ki so zbrane in opisane z raznimi pojmovanji osebnosti, kljub temu pa se zavedamo da ima vsak posameznik določene značilnosti, ki so specifične zanj, ki nam ga v praksi pomagajo dokončno razumeti. Kaj je torej tisto bistveno kar ločuje posameznika od posameznika? Ločujejo nas naša dejanja, naši osebni projekti, ki nas delajo zanimive in osebnostno močne ter dejansko določljive, za kar je potrebno da smo ločljivi. Naši osebni projekti oziroma situacije in nagnjenja v našem življenju, ki nas določujejo so tisto kar v nas povzroči odklon od lastnega »predpisanega« tipa osebnosti. Tista delovanja in projekti, ki nas prisilijo do akcij v kontrastu z določenim osebnostnim tipom, ki mu pripadamo, z namenom da bi ta projekt lahko napredoval, so tisto kar nas dela žive osebe in ne samo teoretične tipe različnih osebnostnih teorij. Little to tudi zelo nazorno opiše na svojem lastnem primeru. Sam sebe opiše kot izrazito introvertno osebo, katerega delovanje (ki pa predstavlja neko človekovo strast), ki pa je nasprotno s tem tipom osebnosti je poučevanje. Opiše razna tipično ekstrovertna početja in izražanja, ki se jih poslužuje z namenom da bi ta njegov projekt napredoval oz. so temu delovanju v namen. Poudariti pa je treba tudi pomembnost tega, da pri pogostem odstopanju od svojega »pripisanega« početja, ne smemo pozabiti na umik oz. počitek, ki ga predstavlja delovanje v skladu z našim osebnostnim tipom.
Poznavanje tipologije osebnosti je torej pomembno za ločevanje osebnostne rasti preko pomembnih projektov ter nasprotnega pasivnega prepuščanja prevladujočim lastnostim, h katerim smo v osnovi bolj nagnjeni. Zadnje pa prepoznavamo kot potrebne za ohranjanje ravnovesja, ki je pomembno za naše mentalno zdravje in lastno identificiranje. V praksi in spoznavanju ljudi pa je po mojem mnenju bolj pomembno vprašati kaj so človekovi življenjski projekti, ne pa zgolj kaj je posameznikov osebnostni tip.
Eleonora Premože, 3. f
Viri:
Brian Little/ TED2016 (februar, 2016). Who are you, really? The puzzle of personality [Video].
Pridobljeno s https://www.ted.com/talks/brian_little_who_are_you_really_the_puzzle_of_personality
Komentarji
Objavite komentar