Kaj je tisto, kar nas žene k temu, da pri neki stvari vztrajamo, da ne odnehamo dokler ne pridemo do cilja? Temu pojmu rečemo motivacija. Motivacijo delimo na dve vrsti in sicer na notranjo ali intrinzično in zunanjo ali ekstrinzično. Notranja motivacija je značilna kadar se ukvarjamo z neko aktivnostjo, zato ker se sami želimo nekaj novega naučiti ali pa znanje izboljšati. O zunanji motivaciji pa govorimo, ko delamo stvari, da nam potem te pomagajo priti do zastavljenega cilja.
 |
NOTRANJA MOTIVACIJA
Notranja motivacija nam pri športu pomaga vztrajati pri športni aktivnosti. S tem, ko pri neki stvari uživamo in imamo željo po napredku večjo, se bomo te dejavnosti lotili bolj zavzeto in vztrajali dlje časa. Hkrati bomo zaradi tega lažje premagovali ovire in izzive. Na primer, če ti v otroštvu starši namenijo nekaj časa za gibanje in ti v tem uživaš, se tudi ko odrasteš lažje vrneš h gibanju.
Vztrajnost
Vztrajnost igra veliko vlogo pri redni telesni dejavnosti, ne samo za izboljšanje počutja in zdravja ampak tudi pri povečanju notranje motivacije. Ljudje v boljši formi imajo tudi večjo notranjo motivacijo povezano z gibanjem. To je dokaz, da je začeti najtežje. Če vztrajamo do te mere, da opazimo pozitivne spremembe v svoji formi in seveda počutju, bomo posledično dobili več notranje motivacije. Posameznik raje opravlja lažje delo in če nam gibanje predstavlja manjši napor (lažje je, ko neko stvar delaš dlje časa), potem sami izkusimo, da to na nas vpliva pozitivno.
Motivacija
Motivacija se zelo oklepa zadanega cilja. Pri tem bomo bolj uspešni, če si zadamo tak cilj, za katerega ocenimo, da smo ga zmožni opraviti, ne pa nekega, za katerega vemo da je nerealen. Tako pokažemo večjo notranjo motivacijo. Več je bomo začutili, če se telesne dejavnosti lotimo, da postanemo bolj gibčni, vitalni ali pa le boljši v neki aktivnosti.
Cilij
Torej ni vseeno, kakšen cilj si zadamo. Če želimo biti bolj intrinzično motivirani za šport, kar je zagotovo nekaj, kar si želimo, potem je bolje cilje usmeriti na nek lasten napredek, ki bo relativen glede na naše stanje, in se ne obremenjevati s strogimi standardi družbe. Konec koncev se zdravega, z gibanjem polnega življenja lotevamo zaradi nas samih in ne zaradi drugih oseb.
ZUNANJA MOTIVACIJA
Na zunanjo motivacijo bolj vpliva družba. Na primer ljudje se odločimo postati bolj mišičasti in se približati neki »idealni« postavi.
Spodbude in napredovanja
Zunanji dejavniki se izražajo z napredovanji, na primer iz B skupine prideš v A, iz rekreacijske v tekmovalno in tako naprej. Spodbude so lahko tudi finančne, na primer štipendije za športnike, bonuse pri plači, če osvojiš visoko uvrstitev na tekmi. Tudi statusi, ki šolarjem omogočajo neke ugodnosti, dodatno motivirajo športnike.
Cilji
Cilji se pri zunanje motiviranih športnikih povečujejo. Ko zadani cilj osvojijo, si izberejo novega. Ko cilj osvojijo dobijo športniki dodaten občutek identitete in ponosa. Če nimajo nekih zunanjih pritiskov jim rezultati padejo. Na primer če smučarji smučajo brez ure, bodo smučali slabše, kot pa če jim povemo čas.
AMOTIVACIJA
Amotivacija je stanje, kjer nimaš ne zunanje ne notranje motivacije. Ne čutiš na primer potrebe po gibanju ali fizičnem naporu nasploh. Ker nimaš nobene potrebe po slednjih, se do telovadbe zelo težko pripraviš. Navadno potem sam sebi obljubiš neko nagrado, če dosežeš željeni cilj.
OSEBNO MNENJE
Šport in psihologija sta zares tesno povezana. Naše počutje in motivacija vpliva na rezultate, ki jih dosežemo. Menim, da je notranja motivacija najpomembnejši faktor, ki vpliva na to ali se dejavnosti lotimo ali ne. Če ne čutimo potrebe po športu in gibanju, se torej ne bomo gibali. Strinjam se tudi, da imajo zunanji dejavniki vpliv na intenzivnost dela. Menim, da vsak športnik telovadi tudi zato, da se pokaže ostalim.
Janez Hawlina, 3. e
Viri:
http://revijapanika.si/2019/04/05/motivacija-v-sportu/ (10.5.2020)
Komentarji
Objavite komentar