Skozi celotno življenjsko obdobje je motivacija eden bistvenih procesov, ki nas žene naprej in je tudi razlog, da se lotevamo telesnih in duševnih opravil. Zagotovo pa se motivacije v različnih življenskih obdobjih medseboj razlikujejo. Ljudje z leti in izkušnjami, ki jih pridobivamo dozorevamo in od tega je odvisno kaj nas motivira.
 |
Veliko motivov izhaja iz naše osebnosti, zato se motivacije od posameznika do posameznika razlikujejo. Nekatere pa pri vseh ostajajo enake, to so predvsem osnovne potrebe. Ljudi nas pogosto združije obdobje v katerem živimo, okolje in vrstniki s katerimi se lahko poistovetimo, tudi na področju motivacije. Seveda pa ne izključimo dejsta, da sta lahko dve osebi iste starosti popolnoma drugače razviti, čustveno inteligentni in izkušeni.
Motivi so si medseboj najbolj podobni po rojstvu. Takrat je zavedanje samega sebe in sveta okoli nas slabo. Motivacija otrok po rojstvu je predvsem zadovoljitev potreb. Te potrebe so osnovne in jih ima vsako človeško bitje. Naprimer žeja, lakota, utrujenost, vročina, premraženost, bolečina, spanec... Ker pa otrok v zgodnjem življenjskem obdobju še ni samostojen in si teh potreb ne more zadovoljiti sam, za to poskrbi njegov skrbnik. Pomanjkanje po določeni potrebi oz. željo po njej najpogosteje izraža z jokom. Pogosta motivacija dojenčkov je tudi prejeta materinska in družinska ljubezen, zagotovitev potrebe po varnosti, bližina, pozornost in počasi tudi že igra.
Obdobje otroštva, obiskovanje vrtca in tudi že preskok na šolske hodnike predstavlja otroku velik korak naprej, novo obliko socializacije in predvsem spoznavanje novih svetov. Otroci morajo postati bolj samostojni in na vsakodnevni ravni jih čaka vedno več dela. Posledično potrebujejo več motivacije, da opravijo zadano delo. Zagotovo je igra ena od metod, kako otroku približati delo. Lahko pa je igra predstavljena tudi v obliki nagrade, kot naprimer: »Če boš naredil domačo nalogo in pomil posodo, boš lahko šel igrat video igrice.« Poleg nagrad pa otroke motivira tudi kazen, predvsem, ker jim predstavlja neko gržnjo in strah : » Če ne boš naredil domače naloge, ne smeš iti na rojstnodnevno zabavo.« Torej je velik del motivacije otrok zabava, učenje skozi igro, oponašanje, igra vlog, velikokrat pa tudi želja biti podoben svojemu vzorniku. To so velikokrat starejši učenci šole, slavne osebnosti ali družinski člani. Otroci tem ljudem poskušajo biti podobni in tako počasi odraščajo.
Ko je človek najstnik v njegovi glavi potekajo takšne povezave, ki ne bodo nikoli več v času njegovega življenja. To je edinstveno obdobje, ki osebo zaznamuje, saj je to neke vrste priprava na zrelo obdobje. Prav zato pa je najstnika velikokrat najtežje motivirati, sploh za reči, ki ga ne zanimajo. V tem obdobju sta velik problem šola in učenje. Motivacija tu izhaja predvsem iz izven šolskih dejavnosti, raznih hobijev ob katerih se najstnik zabava bodisi zaradi druženja s prijatelji, strasti, ki ga povezuje s hobijem, tekmovalnosti, odmika od šole in staršev bodisi zaradi ljubezeni. Šport je eden najpogostejših motivatorjev, saj mladostniku predstavlja odmik v drugo realnost. Pomaga pa mu tudi pri boljši samopodobi, ki pa je pri motivaciji bistvenega pomena. V tem obdobju so vzorniki in ideali, ki jih mladi želijo doseči še pomembnejši, saj večino svoje energije in časa posvetijo uresničitvi le-teh. Velik del motivacije predstavljajo tudi kazni in nagrade. Velikokrat imajo starši mladostnikov visoka pričakovanja glede ocen in učnega uspeha, najstniki pa pogosto hodijo v šolo, ker morajo. Glede na veliko raziskav pa odgovor na vprašanje : » Ali je uspeh tisti, ki vpliva na motivacijo, ali pa je motivacija tista, ki vpliva na uspeh?« še vedno nejasen. Ko mladi s svojim delom, osebnostjo, najpogosteje pa z izgledom niso zadovoljni, to izzove občutek ali čustvo negativne narave. Zato pri najstnikih pogosto opažamo anksioznost, depresijo, slabo samopodobo... Največji del motivacije pa pri njih predstavlja zabava in druženje s prijatelji ali s svojo simpatijo.
Ko napredujemo v zrelejše obdobje faksa in življenja po njem, je naša motivacija usmerjena predvsem v osamosvojitev. Odditi od staršev in si narediti svoj dom, najti služno, če se le da stalno. Tukaj v poštev pride nov motiv in to je denar, ta postane v tem obdobju zelo pomemben. Še vedno imajo veliko vlogo prosti čas, zabava, hobiji, duševna in telesna ljubezen...
V obdobju starševstva velik del motivacije predstavljajo otroci, njihova sreča in napredek. Večini odraslim je bistven čas preživet z družino, saj jim to predstavlja največjo motivacijo. Staršem je v tem obdobju tudi zelo pomembna služba in finančna neodvisnost, predstavlja jim varnost zase in za otroke. Velik del motivacije je tu usmerjen v plačevanje položnic, delanje v trenutku, da bodo kasneje lahko z družino. Pomembno jim je lastno zdravlje in zdravje bližnjih, seveda pa tudi čas zase ter ukvarjanje s hobiji.
Ko preidemo v obdobje upokojitve je velik del motivacije odvisen od posameznika, ljubezni do posameznih hobijev in dela, ki ga nekdo rad opravlja. Pri starih ljudeh so to pogosto vnuki, preživljanje čas z družino, kuhanje, šport, gledanje televizije, branje, ukvarjanje z živalmi, ustvarjanje, čas v naravi, seveda pa se ti motivi medseboj razlikujejo. Tako kot motivacije, v tem obdobju so si namreč najbolj različne. Nekateri ljudje imajo motivacijo do konca življenja, drugi jo izgubijo prej, to je odvisno od osebnosti in življenjskih dogodkov, ki so osebo zaznamovali. Dejstvo pa je, da, ko človek popolnoma izgubi motivacijo do življenja je to zanj tako rekoč že končano.
Neglede na vsa življenska obdobja imamo ljudje osnovne potrebe, ki morajo biti zadovoljene za normalno in stabilno življenje. Šele, ko so te zadovoljenje se lahko osredotočimo na višje potrebe. Tu ima glavno vlogo motivacija in glede lastnih izkušenj sem se naučila, da večja kot je ta, boljši bo uspeh. Po rojstvu so si naše motivacije najbolj podobne, bolj kot odrastemo, bolj se medseboj razlikujemo, saj tudi ljudje vedno bolj dozorevamo, vemo kaj nas zanima in predvsem motivira. Motivacija je tako eden najpomembnejših procesov v življenju in je prisotna vsak dan. Brez motivacije si ne bi mogli niti oprati zob, kaj šele doseči velikanskih dosežkov, ki nas zaznamujejo.
Petruša Urša Koželj, 3.g
Kompare, A., Stražišar, M., Dogša, I., Vec, T., Curk, J. (2009). Uvod v psihologijo. Ljubljana: DZS
Kompare, A., Stražišar, M., Dogša, I., Vec, T., Curk, J. (2009). Motivacija. V.M. Kapus. Uvod v psihologijo (97-108). Ljubljana: DZS
Paternost, P.(2013). Primerjava motivacije in poteka pouka (261-274). Vestnik za tuje jezike. Ljubljana: Filozofska fakulteta
Komentarji
Objavite komentar