Motivacija pri vrhunskih športnikih

Vsak izmed nas se je zagotovo že kdaj vprašal »zakaj počnem to, kar počnem«. Odgovor na to vprašanje je motivacija. Motivacija je temelj uspeha v vrhunskem športu. Delimo jo na intrinzično ter ekstrinzično. Intrinzična oz. notranja pomeni vključenost posameznika v šport (ali katero drugo dejavnost) predvsem zaradi veselja in užitka ob njenem izvajanju, brez pritiskov zunanjega sveta. Ekstrinzična ali tudi zunanja pa predstavlja sodelovanje zaradi zunanjih pritiskov oziroma pobud. Športnik je pri taki vrsti motivacije motiviran zaradi nekega pričakovanega rezultata. Ta pričakovanja so različna od pohval, nagrad, boljše plače do želje po dobrem rezultatu itd…

 

Notranja motivacija:

Kot sem že omenil vrhunskega športa brez motivacije ni. Mislim pa, da je prav notranja motivacija tista, ki loči povprečne športnike od vrhunskih. Kajti vsi vemo, da ko imaš do neke stvari veselje, da ti ni težko trenirati in si pripravljen iti korak dlje kot drugi. Tudi sam to dobro poznam, saj obožujem košarko, ki jo tudi dolgo treniram. Velikokrat sem pripravljen narediti nekaj več od soigralcev, ki so v košarki le zaradi zunanjih dejavnikov. Menim tudi, da je neločljivo povezana s tem kako dober je športnik in v kakšni formi je. Delo športnika je zagotovo lažje, če je v dobri pripravljenosti, tako ima tudi manjši odpor do treninga in ostalih dejavnosti.

 

Zunanja motivacija:

Zunanja motivacija pridobiva v vrhunskem športu vse večjo vlogo, saj so se nagrade in plače v zadnjih letih ekstremno povečale. Vse manj je športnikov, ki le še uživajo v tem kar počnejo temveč jim to predstavlja službo, ki jo opravljajo le še zaradi zunanjih dejavnikov predvsem denarja. Vse večji so tudi pritiski družbe, ki jih po eni strani motivirajo, po drugi pa jim dajejo nek dodaten pritisk.

 

Poškodbe:

Poškodbe so v športu ena glavnih stvari, ki vpliva na motivacijo. Temelj uspešne kariere je, da nimaš težjih poškodb. Ne le, da vplivajo na telesno pripravljenost, temveč se poigrajo tudi s športnikovo glavo. Še posebej po težjih poškodbah izgubi zaupanje vase in ga posledično to demotivira. Poškodbe vplivajo na notranjo motivacijo, saj posameznik izgubi veselje do športa zaradi strahu pred ponovno poškodbo. Zato velikokrat le-ta privede do upokojitve oziramo zaključka kariere.

 

Cilji:

Pomembno je, da so cilji realni in dosegljivi, saj športnika (če si postavi nemogoč cilj) neuspehi razočarajo ter demotivirajo. Prav tako pa je pomembno, da ne odneha, četudi ne gre vse po načrtu. Cilji so različni - lahko si želimo lastnega napredka, kar povežemo z intrinzično motivacijo ali pa morda napredovanje, večjo plačo, nagrade…, kar povežemo z ekstrinzično motivacijo.

 

Amotivacija:

Gre za pojav pri katerem športnik ne doživlja nobene povezave z zastavljeno nalogo, ne vidi smisla v njeni izpolnitvi. Pritisk zaznava kot posledico dejavnikov izven njegovega nadzora, občutek ima, da je nemočen na kakršnokoli vplivanje na dogodke. Občutek ima, da je nezmožen nadzirati svoje vedenje, da je nekompetenten in ne zazna povezave med lastno akcijo in izidom. Ko se to zgodi je pomembno, da poišče pomoč športnega psihologa, ki mu s pogovorom in spodbudo pomaga da si postavi nove cilje ter ponovno pridobi motivacijo.

 

Vrhunski šport in motivacija sta tesno povezana. Rezultati v športu so sorazmerni z motivacijo. Tako zunanja kot notranja motivacija sta potrebni za vrhunski šport. Notranja je posebej pomembna na začetku športne poti, do čim zunanja dviguje rezultate in je pomembna pri napredovanju.

 

Tin Blažič, 3. e

 

Viri:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Motivacija (20.05.2020)

http://revijapanika.si/2019/04/05/motivacija-v-sportu/ (20.05.2020)

https://ucilnice.arnes.si/course/view.php?id=18071 (20.05.2020)