Motivacija pri športu

KAJ JE MOTIVACIJA ZA ŠPORT?

Motivacija je temelj vseh športnikov. Brez njihove želje in odločnosti, da izboljšajo svoje športne zmogljivosti, so vsi drugi duševni dejavniki, samozavest, intenzivnost, osredotočenost in čustva, nesmiselni. Če želijo postati najboljši športniki morajo biti motivirani, da naredijo vse kar je potrebno, da povečajo svoje sposobnosti in dosežejo svoje cilje.

Pri doseganju rezultatov je motivacija za šport edini element, nad katerim ima športnik nadzor. To je tudi razlog, zakaj je motivacija v športu tako pomembna. Obstajajo namreč tri stvari, ki vplivajo na izid športnih dosežkov.  Prva je sposobnost, ki je lahko fizična, tehnična, taktična in psihična. Sposobnost je nekaj, s čimer se rodimo in je ne moremo spreminjati, zato je zunaj dosega našega vpliva. Druga je težavnost tekmovanja, ki vključuje sposobnost nasprotnika in zunanje faktorje, kot so vremenske razmere, vpliv navijačev in podobno. Tudi nad temi dejavniki nima športnik nikakršnega nadzora. Tretji dejavnik pa je motivacija, ki direktno vpliva na nivo uspeha in nad katero ima športnik popoln nadzor. Če je športnik močno motiviran, da izboljša svoj nastop, potem bo v to vložil veliko svojega časa in truda.

DELITEV MOTIVACIJE PRI ŠPORTU

Jakovljevič je motivacijo delil na notranjo in zunanjo. Športniki, ki so notranje motivirani vztrajajo zaradi športa samega. Notranja motivacija velja za najbolj zdravo vrsto motivacije in odraža športnikovo motivacijo za izvajanje dejavnosti zgolj za nagrado, ki je del njihovega sodelovanja. V aktivnosti uživajo, so prisotni na treningih in vadijo sami poleg rednih treningov. Taki ljudje verjamejo, da so oni sami sprejeli odločitev za šport in tudi za rezultate. Nekateri športniki več sto ur namenjajo ponavljanju vsakdanjih vaj; zavedajo se, da jim bo takšna aktivnost na koncu pomagala pri izboljšanju. Športnik z zunanjo motivacijo pa je začel trenirati izključno zaradi ciljev in doseganja nagrad. Po navadi uspešni športniki pripisujejo neuspeh predvsem notranjim dejavnikom in pri tem izražajo odgovornost za neuspeh, medtem ko neuspešni športniki iščejo vzroke za neuspeh v zunanjih dejavnikih in praviloma zmago ali uspeh nasprotnika pripisujejo zgolj sreči.

Motivacijo lahko delimo tudi na individualno in skupinsko (Zander, 1975). Na skupinsko naj bi se nanašali dve glavni skupini motivov. To sta želja po uspehu skupine in pa želja izogniti se porazu. Skupinska motivacija je izjemno pomembna, ampak športniki skupinskih športov imajo  tudi individualno motivacijo, ki vpliva na njihov individualni nastop.

VLOGA TRENERJA PRI POSTAVLJANJU CILJEV

Trener bi moral izjemno dobro poznati osebne motive vsakega posameznika, ki ga trenira. Poiskati mora razloge in vzroke, zakaj je športnik v določeni situaciji tako odreagiral, zakaj mu manjka motivacije. Do odgovora bo trener prišel samo s pomočjo nenehnega spremljanja in opazovanja varovanca ter s pomočjo sodelovanja psihologa. Poleg tega gre tukaj tudi za dobro poznavanje športnikovih vrednot.

Premočan ali nerealen izziv lahko povzroči pretirano tesnobo, kar pomeni, da morajo trenerji zagotoviti, da si športniki postavijo realne cilje. Če športniki dejavnosti prinesejo visoko stopnjo spretnosti in je izziv, ki ga ponuja, razmeroma nizek, lahko to povzroči dolgčas. Športnike je treba spodbujati, da si zastavijo nekaj ambicioznih, a dosegljivih dolgoročnih ciljev; morda zastopati svojo državo na velikem prvenstvu v treh ali štirih letih. Ena največjih napak, ki jo trenerji delajo pri postavljanju ciljev je ta, da so pri svojem pristopu pogosto preveč togi. Proces postavljanja ciljev najbolje deluje, kadar je nekaj prožnosti in posamezni športnik ali ekipa prevzame lastništvo nad vsakim ciljem. Tako je trenerjem in vodjem bolje, da pri določanju ciljev uveljavijo nekaj demokracije, zlasti če sodelujejo z bolj izkušenimi športniki.

TOČKA IZČPANOSTI

Vsak športnik pride nekje v svoji karieri lahko do točke, ko na treningih in tekmovanjih ne uživa več. To imenujemo točka izčrpanosti, ki se začne, ko postanejo zadeve zanj utrujajoče, boleče in dolgočasne, hkrati pa je to točka, ki je v športni karieri zelo pomembna. Loči namreč uspešne športnike od tistih, ki nikoli ne dosežejo svojih ciljev. Večina športnikov namreč na tej točki popusti ali celo obupa. Resnično motivirani športniki pa dosežejo točko izčrpanosti in kljub temu nadaljujejo.

KAKO RAZVITI MOTIVACIJO ZA ŠPORT

Da bi postali najboljši, morajo športniki v končni rezultat vložiti veliko časa in truda. Na poti do uspeha se znajdejo tudi na točki izčrpanosti, kjer je pomembno, da se osredotočijo na dolgoročne cilje. Morajo se opomniti, zakaj tako trdo delajo in si predstavljati, kaj želijo doseči. Dojeti morajo, da je edina pot za dosego teh ciljev nadaljevanje trdega dela.

Drug način za ohranjanje motivacije je osredotočanje na športnikove največje tekmece. Vprašati se mora, ali res počne toliko kot tekmec in zato vedno naredi še več.

Le redko katera stvar je tako nagrajujoča in motivacijska kot zastavljanje ciljev, vlaganje truda v njihovo uresničitev in nato njihovo doseganje. Občutek uresničitve in koristnosti truda vzbuja v njih dobre občutke in jih motivira, da ciljajo še više.

ZAKLJUČEK

Vedno manj ljudi se ukvarja s športom, saj ne najdejo prave motivacije da bi začeli. Kot otrok te lahko starši vpišejo na treninge za določen šport, ampak ti za to mogoče ne boš našel prave motivacije, da se z njim še več let ukvarjaš. Potrebno je najti pravo športno aktivnost, s katero se boš ukvarjal brez prisile. Velikokrat ljudje sledijo trendom, kaj je popularno in s čim se ukvarjajo dobri znani športniki z visoko plačo. Zaradi takega pristopa k športni dejavnosti se ta običajno tudi hitro konča. Motivacija v športu je zelo pomembna, saj morate biti pripravljeni trdo delati tudi v primeru utrujenosti, bolečin, slabe volje in želje po drugih stvareh.

Tea Nartnik, 3.g

Viri:

Jakovljevič, M. (2013). Osnove športne rekreacije. Ljubljana: Športna unija Slovenije, Fundacija za šport.

Horvat, N. (2016). Motivi in razlogi za ukvarjanje z modernimi tekmovalnimi plesi. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

Taylor, J. (2009). What motivates athletes. Pridobljeno 16.6.2020, s https://www.psychologytoday.com/us/blog/the-power-prime/200910/sports-what-motivates-athletes