Kdo sem in kako me vidijo drugi

KDO SEM?

Kdo sem in kako me vidijo drugi, sta vprašanji s katerimi se spopada vsak posameznik v svojem življenju. Prvo vprašanje se nam pojavi že v zgodnjem otroštvu, ko se prvič sprašujemo o svetu. Drugo vprašanje pa postane pomembnejše, ob prvih stikih z širšo družbo, ko poskušamo pridobiti prijatelje. V članku sem poskušala najti odgovore na ti dve vprašanji, skozi psihološko teorijo ter skozi moja lastna mnenja.

KAJ SPLOH JE OSEBNOST?

»Osebnost je razmeroma trajna in edinstvena celota duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti, po katerih se posameznik razlikuje od drugih ljudi.«   (Kompare, Stražišar, Dogaša, Vec in Curk, 2011, str. 125)

»Ta celota je edinstvena, saj imamo ljudje različne duševne, telesne in vedenjske značilnosti, ki se poleg tega pri vsakemu izmed nas povezujejo na različne načine in tako sestavljajo individualno, enkratno, neponovljivo celoto.«  (Kompare, Stražišar, Dogaša, Vec in Curk, 2011, str. 126)

 

ZAKAJ SEM TO KAR SEM?

Na našo osebnost vplivajo, tako naši geni kot naše okolje. Sama sem se osredotočila na okolje oz. na družbo okoli nas.

Nikakor ne smemo zanemariti dejstva, da je na našo osebnost v veliki meri vplivajo družbeni odnosi. Prvo na nas vpliva družina, z vpisom v vrtec ali šolo tudi prijatelji, sošolci, vzgojitelji, in učitelji. Vpliv družbenih odnosov na nas, se nadaljuje tudi ko odrastemo, saj na nas vplivajo tudi naši šefi, sodelavci, naši otroci itd. Skozi življenje sprejemamo vedno več različnih identitet. Kot posamezniki se ves čas soočamo z drugimi ljudmi, z njihovimi motivi ter interesi ter se na ta način prilagajamo družbi. V družbene odnose pa vstopamo glede na lastne motivacije. Naši motivi se ves čas prepletajo z motivi drugih, z socialnimi zaznavami, ki jih naredimo in z vlogami, ki jih prevzemamo. To imenujemo motivacijski pluralizem. Prepoznavanje motivov drugih (socialno zaznavanje) ter prilagajanje našega vedenja njihovim osebnostim pa je sposobnost, ki nam omogoči boljše vstopanje v družbo. Družbeni odnosi vplivajo na našo osebnost, lahko pa samo na naše vedenje. Sama sem sprva mislila, da se v družbi različnih skupin ljudi spreminja moja osebnost, medtem ko se je v resnici spreminjalo le moje vedenje. Temelj moje osebnosti pa je ostajal isti.

 

KAKO ME VIDIJO DRUGI?

Osebnostni testi ocenjujejo osebnost posameznika glede na to, katere osebnostne lastnosti ima ta posameznik izražene. To nam omogoča primerjavo osebnosti med ljudmi.

Na svetu obstaja veliko osebnostnih testov. Koristni so predvsem, ker se lahko naučimo veliko o sebi, o tem kako razmišljamo ter delujemo.

Sama sem z znanjem, da se moje vedenje v družbi različnih ljudi spreminja, ter s pomočjo osebnostnega testa, ki sem ga našla na internetu, naredila preizkus:

Rešila sem osebnostni test ter prosila sošolko, naj ga reši tudi ona, glede na mojo osebnost oz. tako kot misli, da bi ga rešila jaz. Rezultati, ki sva jih dobili so prikazali dve različni osebnosti. Kljub temu sta me oba rezultata opisala kar dobro. Osnove obeh rezultatov so bile podobne, kar mi je dokazalo, da se temelj osebnosti ne spremeni glede na družbo v kateri si. Njeni rezultati so bili omejeni le na njen subjektivni pogled mojega vedenja v družbi. Ob prebiranju rezultatov sem lahko svoje vedenje razčlenila ter analizirala. Podatki, ki sem jih dobila so mi pomagali razumeti kako me vidi ona ter kako se sama vedem v razredu.

Zanimivo bi bilo, če bi ista navodila podala ljudem, ki me poznajo iz drugih družbenih situacij. Dobila bi namreč neko širšo sliko mojega delovanja v družbi.

 

Kot sem napisala že v uvodu je osebnost sestavljena iz osebnostnih, vedenjskih in telesnih značilnosti. V življenju se vsi spreminjamo. Spremembe, ki vplivajo na eno izmed naših lastnosti pa niso dovolj odločilne, da bi vplivale na osebnost kot celoto. Temu rečemo, da je osebnost razmeroma trajna. Poznavanje tega kdo smo in kako nas vidijo drugi, nam pomaga ne le pri razumevanju samega sebe, ampak tudi pri razumevanju drugih, poleg tega pa nam omogoča boljše vklapljanje v družbo.

Hana Jurca, 3. f

 

Viri:

Musek, J. (1982). Dinamika osebnosti. V B. Kralj (ur.), Osebnost (str. 261-343) Ljubljana: Dopisna delavska univerza UNIVERZUM.   

 

Kompere, A., Stražiščar, M., Dogša, I., Curk, J., (2011). Osebnost, razvoj osebnosti. V V. Kožuh (ur.), Uvod v Psihologijo (str. 125-152), Ljubljana: DZS