Kako avtizem vpliva na razvoj osebnosti

1.    KAJ JE AVTIZEM?

Avtizem je vseživljenjska razvojna motnja, ki prizadene možgane pri procesiranju informacij. Kaže se kot primanjkljaj na treh glavnih področjih. To so: težave s socialno komunikacijo (intonacija glasu, telesna govorica, šale, sarkazem, obrazna mimika), težave s socialno interakcijo (niso zmožni prepoznati počutja ostalih, ne razumejo nenapisanih pravil oz. si jih težko zapomnijo, čas raje preživljajo sami kot v družbi, ne iščejo pomoči in tolažbe ostalih) in težave na področju fleksibilnosti mišljenja (težko se soočajo z novo ali neznano situacijo, težko sprejemajo spremembe, ne razumejo kdaj in kaj je lahko za njih nekaj nevarno, težave imajo pri predvidevanju dogodkov ki se bodo ali pa bi se lahko zgodili). Sicer se avtizem pri vsakemu posamezniku kaže drugače, vendar pa je za vse skupno, da imajo težave na teh treh področjih.

Ljudje z avtistično motnjo so na videz popolnoma "normalni" ljudje, samo da imajo malo drugačen pogled na svet. Drugače ga dojemajo, razumejo, slišijo in vidijo. Tudi sebe kot osebo dojemajo drugače in zaradi tega, imajo probleme pri socialni interakciji z okoljem. Ker je avtizem nevrološko-biološka motnja bi lahko rekli, da je "nevidna". Zato ljudje, ki otrok z avtizmom ne poznajo, po obnašanju sodeč mislijo, da so poredni in nevzgojeni. Odrasli ljudje pa se okolici zdijo "čudni".

 

2.      VPLIV AVTIZMA NA OSEBNOST

Otroci začnejo svojo osebnost razvijati pri približno treh letih, zato do takrat avtizem ne vpliva na razvoj osebnosti. Se pa to pokaže drugje. V zgodnjem otroštvu (obdobje do 3. leta starosti) lahko avtistično motnjo opazimo pri naslednjih otrokovih dejanjih:

-          Slabo vzpostavlja očesni kontakt ali pa ga sploh ne.

-          Ne odziva se na svoje ime ali na poznan glas.

-          Predmetom težko sledi z očmi ali pa jim sploh ne.

-          Ne kaže s prstom in ne pomaha v pozdrav.

-          Ne uporablja nasmeha v namen komunikacije.

-          Ne želi ali ne odgovarja na crkljanje.

-          Ne oponaša gibov ali obraznih izrazov drugih.

-          Kaže posebnosti v govoru (ritem, naglaševanje …).

-          Lahko je nemiren in kaže ponavljajoča se gibanja (guganje, zibanje, vrtenje …).

-          Nenavadno se odziva na senzorne dražljaje (hrup, svetloba, vonj, dotik …).

-          Izvaja nekakšne rituale ali rutine, ki mu prinašajo pomiritev (v nestrukturiranem času se ne znajde in doživlja stisko).

 

Otroci brez avtistične motnje, pri približno treh letih dosežejo točko dokončne separacije od mame oziroma osamosvojitve, zato začnejo postopoma razvijati odnos navezanosti na druge družinske člane in prijatelje, ki v njihovem življenju postajajo vse pomembnejši. Pri večini se ta proces konča med tretjim in četrtim letom starosti. S tem otroci dosežejo točko psihološkega rojstva.

 

Otroci z avtistično motnjo točko psihološkega rojstva dosežejo bistveno kasneje. Pri treh letih še niso "pripravljeni" na separacijo z mamo, ker se brez nje lahko počutijo utesnjeno. Vsi procesi potekajo počasneje, ker ti otroci teh stvari ne razumejo in jih dojemajo drugače kot otroci brez avtistične motnje. Otroci z avtistično motnjo dokončno točko psihološkega rojstva dosežejo z vstopom v osnovno šolo.

3.     MOJA IZKUŠNJA

Sama sem se z otroki z avtistično motnjo srečala že večkrat. Najbolj mi je v spominu ostala lanska izkušnja, ko sem pomagala na razvojnem oddelku v vrtcu. V skupini je bilo 5 otrok z avtistično motnjo in čisto vsak je bil drugačen. Njihove osebnosti so se lepo, izrazito pokazale. Vsak je imel težave z nečim drugim. En fantek je zelo težko vzdrževal očesni stik medtem ko je nekdo drug potreboval ravno to, da se je počutil varno v moji družbi. Dva sta imela težave z agresijo in sta bila tako, kot za ostale lahko nevarna tudi zase. Največ problemov pa jim je povzročala koncentracija. Pri ločevanju fižola, koruze in sončničnih semen sem opazila, da so za nekaj minut z mislimi odtavali v svoj svet in se zazrli v eno točko na mizi. Čez nekaj časa, ko si jih večkrat opomnil, da je nalogo treba dokončati, so fižol, koruzo in semena samostojno razvrstili. Menim, da so otroci z avtistično motnjo kljub temu da se njihova osebnost in samopodoba razvijata počasneje, lahko zelo inteligentni in nadarjeni.

Brina Rednjak, 3. g

Viri:

Hrovat, V. (2016). Dejavniki kakovosti učenja otrok z avtizmom in osvajanje športnih znanj. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

 

Svetovalnica za avtizem. (2016). Pridobljeno 16.5.2020, s https://www.avtizem.net/kaj-je-avtizem