Iskanje motivacije za umetnost in načini odbijanja umetniške blokade

Na svetu se že od nekdaj srečujemo z umetnostjo. Je takšna vrlina, ki jo mnogi globoko spoštujejo. Umetnost nas je že nasmejala, nas zgrozila, včasih nas pa je tudi spravila v jok. Ampak kaj je pravzaprav tisto, kar vzbuja takšne emocije v nas? Koliko dela umetnik vloži v svojo umetnino, da je narejena? Ali se med tem srečuje z preglavicami?


Leena Lecklin — Hiya! Im sure u probably get this alot but,, how...

Da umetnik sploh lahko začne ustvarjati potrebuje motivacijo. Ta pa je močno povezana z osebnostjo, saj če nismo voljni do kreativnosti, potem nič ne bo nastalo iz tega.

To je tudi glavni problem veliko umetnikov. Soočanje z obdobjem brez kakršnekoli motivacije do ustvarjanja. Znano je tudi z izrazom ‘art block’ ali umetniška blokada.

Vsi smo se že enkrat počutili nenavdihnjeno, ali pa da smo mislili, da kakšen izdelek ni bil dovolj dober, mogoče si preprosto nismo mogli zamisliti ničesar, kar bi ustvarjali. Umetniško blokado dobimo med delovnimi projekti ali pa ko želimo samo ustvarjati za zabavo. Celo pišemo objave o tem na socialnih omrežjih. Ja, kreativni boj je zelo resničen. Največja napaka, ki jo lahko naredimo s kreativnim blokom je, da jo pustimo, da pride do nas.

Obstaja veliko načinov kako se izmuzniti tako imenovani umetniški blokadi.

Je kot razpad med dvema ljubimcema. Mislimo, da po oddaljitvi od nekoga ali nečesa, kar smo imeli radi, ne bomo nikoli bili zmožni več ljubiti. Ampak ne smeš pustiti paniki, da prevladuje v tebi. Ta stvari samo poslabša. En test ustvarjalnosti na primer kaže, da ko ljudem rečemo, naj bodo kreativni in da naj rišejo živali iz drugega planeta, njihove risbe izgledajo tako kot zemeljske živali; vedno padejo nazaj na tisto, kar vedo.

To dokaže, da kreativnosti ne moremo kar tako iztisniti ven.

Ko smo delujoči umetniki, ja, včasih se moramo prisiliti v likovno umetnost tudi takrat, ko je ne čutimo. Ampak v drugih primerih, če se prisilimo, da smo ustvarjalni, to ustvarjalnost samo odbijemo še bolj stran od nas.

Ne smemo čakati na inspiracijo. Izraz “dobre stvari pridejo tistim, ki čakajo” je najslabši. Sedenje in poleževanje nas ne bo prineslo nikamor. Tudi, če čakamo na naročeno pico bi morali dejansko vzeti telefon, da bi lahko pico naročili.

Motivacije ne moremo prisiliti, lahko pa se postavimo v različne situacije, ki lahko v nas sprožijo nek navdih. To lahko pomeni sprehod, srečanje s prijatelji ali pa celo iskanje nove skladbe. Delati moramo stvari ki lahko v nas sproži motivacijo do ustvarjalnosti.

Včasih moramo izstopiti iz svojega prostora. Iti na sprehod po soseski ali če živimo v bližini narave tudi v gozd. Glasbenik Brian Eno je nekoč zapisal, “Nehajte razmišljati o umetniških delih kot o predmetih in začnite razmišljati o njih kot sprožilcih izkušenj.” Menim, da velja tudi obratno – izkušnje se lahko uporabijo kot sprožilci umetnosti. Z menjavo prostora v katerem smo po navadi z naravo doživljamo spremembo scenografije.

Biti moramo bolj socialni. Iti ven in družiti se s prijatelji, se srečati z novimi ljudmi ali celo iti ven in opazovati mimoidoče. To se morda zdi kot izogibanje delu, toda umetnost posnema življenja in najboljši navdihi pridejo, ko je tvoj um osvobojen delovne tesnobe in živiš življenje. Navdih za “Road Not Taken”, delo Roberta Frosta je na primer prišel od njegovega prijatelja, ki je vedno objokoval in obžaloval vsa mesta, ki jih ni obiskal ko je gospod Frost prišel k njemu na obisk, namesto da bi bil zadovoljen z znamenitostmi, ki mu jih je pokazal. Nikoli ne veš, kaj lahko prijatelji ali naključni ljudje rečejo, kar bi lahko sprožilo motivacijo. Včasih lahko celo sam prepir ali pa tudi ljubezen sproži v nas toliko emocij, da bi najraje ustvarjali o njih za vedno. So izjemno dobrodošle, saj brez njih umetnik nima smisla ustvarjati. Cilj vsakega umetnika je spodbuditi čustva v ljudeh z njihovo kreacijo.  

Pospravljanje našega prostora je tudi odličen način vadbe malo kreativnega feng shuija, da se naš tok povrne. Ko svoj delovni prostor pospravimo tako, da je čist in ustvarjalno koristen, namesto da bi bil stresno zmešan, nam to lahko pomaga, da se sprostimo in da se ta kreativni tok nadaljuje.

Gledanje svoje umetnine, ki jo ljubimo, lahko tudi spodbudi ustvarjalnost. Mogoče je tista spodbuda konkurenčnosti, ki v nas sproži motivacijo. Mogoče je pa želja po izbolšanju ali poskus novega umetniškega sloga. Mogoče je gledanje stvari, zaradi katerih drugi umetniki postanejo navdihnjeni. To je odličen način za odpiranje uma in prikličevanja motivacije. Navsezadnje je tako nastala tudi spletna stran “The jealous curator.” Spletna stran je služila kot mesto, kamor je njena ustvarjalka Danielle Krysa postavila umetnost, ki jo je imela tako rada, da je postala ljubosumna. Spletna stran je na koncu postala izjemno popularna in doživela je velik uspeh. To je odličen primer motivacije, ki izhaja iz frustracije in vodi do uspeha!

Včasih ustvarjalni blok izhaja iz tako imenovanega “comfort zone-a.” Včasih zaradi strahu pred nezmožnostjo, ali pa celo ker smo preveč navajeni na iste stvari, ne ekperimentiramo dovolj. Ponavljamo iste stvari, ki počasi postanejo kot navade v našem življenju. Ampak navada je največji sovražnik umetnosti. Dobri umetniki so vedno pripravljeni eksperimentirati z različnimi novimi stvarmi. Vedno poskušajo z novimi umetniškimi slogi, s katerimi želijo eksperimentirati, ali pa iščejo nove veščine, ki jih hočejo izboljšati.

Chuck Close je nekoč rekel, da vse najboljše ideje izhajajo iz procesa, da iz dela pridejo same in da se nam stvari enostavno kar zgodijo. Torej skozi postopek ustvarjanja stvari, dobimo motivacijo, smo navdihnjeni, se učimo in rastemo. Včasih, ko se zataknemo in delamo napake, najboljša pot ni, da hitimo in paničarimo, ampak da sprejmemo vse kar je naše telo zmožno in nadaljujemo z delom. Kdo pa ve, mogoče pa naslednja umetnina po velikem padcu postane nekaj, na kar bomo bili lahko izjemno ponosni.

Sara Marinko, 3.g

 

 

 

Komentarji