Glasba in osebnost

»Ali glasba lahko vpliva na našo osebnost?« Preden odgovorimo na to vprašanje je potrebno razumeti, kako glasba sploh deluje na človeka.

Glasba je povsod okoli nas. Spremlja nas skozi celotno življensko pot. Znanstveniki pravijo, da naj bi glasba vplivala na nas že pred porodom. Fetus naj bi bil ob bolj poskočnih skladbah (dance pop, hiphop, rock, metal) bolj »živahen«, kar se pokaže s precej pogostejšimi brcami (močnejši basi = več brcanja).                                                                                                                 

Številne raziskave potrjujejo, da se ljudje na glasbo odzovemo na nevrološki stopnji. Dražljaji stimulirajo vse predele možganov, zato je poslušanje glasbe multi-čutna izkušnja. Posameznik lahko glasbo posluša za zabavo, ob delu za motivacijo, kot način povezovanja, ali pa le za začasen pobeg iz realnosti.

Nevrološke glasbene terapije pomagajo ljudem z motoričnimi, jezikovnimi in spoznavnimi težavami večati njigovo nevroplastičnost. To je zmožnost možganov, da na podlagi novih izkušenj in dražljajev prerazporejajo živčne poti na novo nastale spomine in motorične sposobnosti.

Odgovor na vprašanje »Ali glasba lahko vpliva na našo osebnost?« se glasi – DA. Raziskave po vsem svetu kažejo vpliv glasbe na človeško osebnost. Človeški možgani interpretirajo glasbo glede na pretekle spomine in čustva, ki so bila udeležena z njimi. Pravijo, da človek lahko izbira, kakšno glasbo ima rad. To v veliko primerih ni čista resnica. Glasbo povežemo s slabimi in dobrimi spomini in je stvar navade. Če so starši (največji vpliv v primarni socializaciji) v otrokovem otroštvu poslušali veliko rock glasbe, obstaja precejšnja verjetnost, da bosta svoj okus za glasbo prenesla na svojega otroka. Pomembni so tudi negativni faktorji. Če v osnovni šoli otrok ni maral svoje učiteljice glasbene vzgoje, bo svoj negativen odnos lahko zlahka projeciral na klasično glasbo, ki jo je moral poslušati pri njenih urah.                                                                                                                                            Osebnost je trajna, edinstvena celota vseh duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti posameznika. Ker je vplivov na osebnost mnogo, je glasba prav zagotovo eden izmed njih. Najstniki, ki poslušajo hard rock, metal ali rap z negativno vsebino, so veliko bolj nagnjeni k zločinu in se lahko znajdejo v rehabilicijskih centrih. Pozitivnejše pesmi in besedila so po anketah značilnejša za ljudi s stalno službo, trdimi razmerji s partnerji in manj stresa v življenju.

Določene zvrsti glasbe tako privlačijo določene osebnostne lastnosti. Ekstravertni ljudje raje poslušajo glasbo z izrazito basovkso linijo, medtem ko tisti z okusom za kompleksnost poslušajo jazz, rock, klasično glasbo ali pa celo metal. Taki ljudje obožujejo uganke, kar se odraža v neprevidljivih solotih  in virtuoznosti. Ljudje z posluhom za bolj kompleksno glasbo dosegajo tudi višje rezultate na testih inteligentnosti in ustvarjalnosti.

 

Druge raziskave delijo poslušalce na način, kako njihovi možgani procesirajo informacije. Znanstveniki menijo, da obstajata dva načina odzivanja na svet: empatiziranje in sistematiziranje. Empatiziranje vključuje sposobnost odzivanja na svet, ki temelji na čustvih, medtem ko sistematiziranje vključuje interakcije, ki temeljijo na prednastavljenih predstavah, o tem kako ljudje mislijo, da bi se morali odzivati.

Te raziskave so pokazale, da »empatiki« uživajo v bolj blagi glasbi, polni čustev, kot so indie, soft rock in country. »Sistematiki« po drugi strani imajo raje kompleksne, intenzivne in energične zvrsti glasbe, ki so vznemerljive in polne pozitive. Prav tako imajo po raziskavah sistematiki večje možnosti v življenju na področju matematike in znanosti kot empatiki, ravno zaradi ljubezni do zapletenega in strukturiranega. Radi poslušajo jazz, soul, rock in klasično glasbo. Empatiki so nagnjeni bolj h kreativni karieri in tisti v kateri delajo z ljudmi na dnevni ravni.

Ker osebnost ni statična struktura, vendar se spreminja skozi celotno življenje, se lahko naš okus za glasbo čez čas tudi spremeni. Pomembno pa je ozavestiti, da je glasba darilo in zapuščina človeštva. Glasba nas razlikuje in nas povezuje.

 

Miha Butala, 3.g

 

Viri:

·         VeryWellMind. Music Preferences and Your Personality. Pridobljeno s https://www.verywellmind.com/music-and-personality-2795424 (citirano 18.5.2020)

·         CNN Health. Quiz: What does your favourite music say about you. Pridobljeno s https://edition.cnn.com/2016/03/31/health/what-music-reveals-about-personality/index.html (citirano 18.5.2020)

·         Renderforest. Does music affect our behavior? Pridobljeno s https://www.renderforest.com/blog/does-music-affect-our-behavior (citirano 18.5.2020)

·         Didge Project. Music Psychology: Are You An Introvert or and Extrovert? (Your Playlist May Have the Answer). Pridobljeno s https://www.didgeproject.com/therapeutics/music-psychology-introvert-extrovert-your-playlist-may-have-the-answer/ (citirano 18.5.2020)

·         Wikipedija. Osebnost. Pridobljeno s https://sl.wikipedia.org/wiki/Osebnost (citirano 18.5.2020)

·         Psyhology today. Does Music Have Healing Powers? Pridobljeno s https://www.psychologytoday.com/us/blog/brick-brick/201402/does-music-have-healing-powers (citirano 18.5.2020)