Gardnerjeva teorija inteligentnosti v šolskem okolju

KAJ JE GARDNERJEVA TEORIJA MNOGOTERIH INTELIGENTNOSTI?

Howard Gardner je bil ameriški psiholog, ki je leta 1983 razvil teorijo o osmih med seboj neodvisnih inteligentnostih. Nekateri psihologi so zagovarjali pojmovanje inteligentnosti kot splošno umsko sposobnost s katero lahko pojasnimo posameznikove dosežke na različnih področjih. S tem pa se niso strinjali vsi, tako kot Gardner so verjeli, da ne obstaja ena sama inteligentnost vendar jih obstaja več različnih, ki so si med seboj neodvisne. Inteligentnost je zmožnost reševanja problemov ali ustvarjanja izdelkov, ki so cenjeni v enem ali več kulturnih okoljih .

Medsebojna neodvisnost inteligentnosti nam pove, da visoka inteligentnost ni nujno povezana z vsemi področji. Gardner je inteligentnost opredelil kot zmožnost reševanja problemov ali ustvarjanja izdelkov, ki so cenjeni v enem ali več kulturnih okoljih.

 

OSEM INTELIGENTNOSTI

1. JEZIKOVNA INTELIGENTNOST

Sposobnost učinkovitega besednega izražanja in razumevanja kompleksnih besednih sporočil. Uporabljamo jo pri branju,pisanju,razumevanju besedila, razumevanju predavanj...

2. LOGIČNO – MATEMATIČNA INTELIGENTNOST

Sposobnost abstraktnega in logičnega razmišljanja. Uporabljamo jo pri reševanju abstraktnih matematičnih problemov, pri deduktivnem in induktivnem mišljenju, pri znanstvenem raziskovanju...

3. PROSTORSKA INTELIGENTNOST

Sposobnost tvorbe vidnih predstav o poteku ali videzu stvari ter sposobnost znajti se v prostoru in presoditi razmerja med predmeti v prostoru. Uporabljamo jo pri vožnji skozi neznano mesto, risanju, oblikovanju različnih materialov.

4. GLASBENA INTELIGENTNOST

Sposobnost ustvarjanja in poustvarjanja glasbe,prepoznavanja melodij in sledenju ritmu. Ljudje z visoko razvito glasbeno inteligentnostjo so veliko bolj občutljivi na barve, ritem,trajanje ter glasnost zvokov. Uporabljamo jo pri igranju glasbenega inštrumenta,petju, skladanju…

5. TELESNO-GIBALNA INTELIGENTNOST

Sposobnost spretne uporabe telesa, nadzorovanja ter koordinacije telesnih gibov. Uporabljamo jo pri usklajenem gibanju, športu, plesu, pa tudi pri spretnem ravnanju s predmeti, ročnimi spretnostmi

6. MEDOSEBNA INTELIGENTNOST

Sposobnost razumevanja drugih ljudi in uravnavanja medčloveških odnosov. Vidna je pri navezovanju stikov, in komuniciranju z drugimi ljudmi, kot sposobnost razumevanja njihovih težav, motivov in čustev ter v učinkovitem odzivanju na vedenje ljudi.

7. ZNOTRAJOSEBNA (AVTOREFLEKSIVNA) INTELIGENTNOST

Sposobnost zavedanja in razumevanja lastnega doživljanja in vedenja.To omogoča razumevanje vzrokov ter posledic lastnega doživljanja ter nadzorovanje svoje močne in šibke plati.

8. NARAVOSLOVNA (NATURALISTIČNA) INTELIGENTNOST

Sposobnost sistematičnega opazovanja, razumevanja ter natančnega razlikovanja naravnih in umetnih vzorcev ali sistemov. Uporabljamo jo pri prepoznavanju in klasificiranju rastlin, mineralov, živali ter tudi vrtnarjenju, ribolovu…

 

INTELIGENTNOSTI V ŠOLSKI SISTEMI

Skozi leta so se šolski sistemi zelo razvijali. Sprva so se otroci učili od svojih staršev. To ni bila šola v pravem pomenu besede, šlo je za življenjsko šolo, saj so se otroci učili predvsem praktičnih znanj, ki so jih potrebovali za preživetje. Prvi učitelji pa so bili misijonarji, ki so prihajali v naše kraje ter poučevali nepismene ljudi. Učili so jih predvsem verske obrazke, ki so se jih morali učenci učiti na pamet. Prva mesta so začela nastajati v 12. in 13. stoletju in takrat se je razvila tudi potreba meščanskih sinov po znanju pismenosti z elementi računanja. V času vladavine Marije Terezije, leta 1774 je bila na našem ozemlju uvedene splošna šolska obveznost za vse otroke, ki so bili stari od 6 do 12 let. V času Ilirskih provinc, od leta 1809 do 1813, so Francozi uvedli enotno štirirazredno osnovno šolo. Valentin Vodnik je menil, da mora biti slovenščina ne le jezik učinkovitejše verske vzgoje, ampak jezik izobraževanja. S tem so se strinjali tudi Francozi. Po odhodu Francozov je cerkev zopet prevzela šolstvo pod svoje okrilje. Nato pa leta 1867 šole ponovno postale državne in deželne ustanove, takrat se uvede tudi osemletna osnovna šola. Takrat so bile šole usmerjene samo v jezikovno ter logično-matematično inteligenco. S teorijo raznoterih inteligentnosti pa so šolski sistemi začeli pri učencih razvijati tudi ostale inteligentnosti. Tako so z Gardnerjevo teorijo odkrili, da je smiselno pri poučevanju in učenju uporabljati pester nabor učnih metod,s katerimi lahko spodbudimo in omogočamo uporabljanje različnih inteligentnosti in tako dajemo enake možnosti vsem učence.

 

POMANJKLJIVOSTI TEORIJE

Tako kot je bila teorija priljubjena je doživela tudi nekaj kritike. Visser in drugi (2006) v svoji raziskavi Gardnerju očitajo, da zamenjuje inteligentnost kot umsko sposobnost z drugimi sposobnostmi. Pravijo, da govori pravzaprav o različnih talentih in ne o splošnih umskih sposobnostih, npr. telesno-gibalna inteligentnost je telesna in ne umska sposobnost.Ena izmed skupin kritikov je mnenja, da teorija MI nima dovolj empirične podlage. Ta skupina se povezuje s tisto, ki trdi, da nobena raziskava še ni podala trdnih dokazov o obstoju posameznih inteligentnosti. Kritiki, ki se pridružujejo tej trditvi, menijo, da Gardnerjeva teorija MI nima psihometrične osnove, torej ne obstaja noben zanesljiv psihometrični test, ki bi dokazal obstoj njegovih inteligentnosti (Armstrong, 2009).

 

ZAKLJUČEK

Čeprav ne moremo znanstveno dokazati ali izmeriti, če ta teorije deluje, se mi vseeno zdi, da veliko doprinesla šolskemu sistemu ter poučevanju na splošno. Že če opazujemo mlade lahko vidimo, da smo si med seboj zelo različni in nas zanimajo in veselijo zelo različne stvari. Tudi ne moremo zanikati, da so nekateri učenci boljši v matematiki, nekateri pa v naravoslovnih predmetih, zato se mi zdi pomembno, da so učni načrti veliko bolj raznoliki in da se snov razlaga na različne načine. Vsak posameznik ima področje, ki mu gre najbolje ali pa ga najbolj veseli, zato se mi zdi pomembno, da se inteligentnosti med seboj obravnavajo kot enakovredne.

 Liza Marija Humer 3.G

Viri:

https://core.ac.uk/download/pdf/79462769.pdf – 17.5.2020 12:23

https://sl.wikipedia.org/wiki/Teorija_raznoterih_inteligentnosti – 17.5.2020 11.34

A. Kompare,M.Stražišar,I. Dogša,T. Vec,J. Curk idr.,Uvod v psihologijo, učbenik za psihologijo v 2. letniku gimnazijskega in srednje tehniškega oz. strokovnega izobraževanja,DZS ,2009.