Glavni lik v filmu Deadpool igra Ryan
Reynolds. Film sem si izbrala ravno zaradi njega, saj mi je res v navdih.
Naslov je dobil po imenu glavnega lika Deadpoola, ki je v filmu doživel veliko
osebnostno spremembo.
V filmu mi je zelo všeč, da se lik pogovarja z gledalci. To imenujemo rušenje četrte stene, ki v tem primeru zelo pripomore, da lik bolje spoznamo in lažje razumemo njegovo mišljenje. Če v pogled vzamemo konkreten primer, bi opisala tistega, ko Deadpoola dva super junaka, ki mu želita pomagati, vkleneta njegovo roko v lisice. Ta pogleda v kamero in reče, da če si še nismo ogledali filma 127 ur, bo to za nas velik spoiler in nato si odreže roko, tako kot se je to zgodilo v tistem filmu.
Deadpool je pred svojo preobrazbo odprt, sproščen, zabaven moški, ki zelo rad uporablja sarkazem. Rad pomaga tistim v stiski, saj to v njem krepi njegovo moč. Njegova kruta preobrazba pa se začne z novico o tem, da ima raka. Novice ne sprejme dobro. Ne skrbi ga toliko zase, kot ga za svojo partnerko, saj jo ne želi prizadeti kljub temu, da je ta njegova opora in mu želi ob vsem stati ob strani. Odloči se, da bo odšel na kliniko, ki je njegovo zadnje upanje. To pa je posebna klinika, saj ga tam mučijo in na koncu spremenijo v super junaka.
Spremeni pa se tudi njegov videz. Zaradi strahu pred zavrnitvijo se odloči, da se ne vre več k partnerki. Takrat ga to tako prizadene, da postane svojeglav, trmast in neposlušen. Sarkazem pa prične uporabljati še bolj pogosto. Podrobneje gledano je kot njegov obrambni mehanizem. Kar pomeni, da ko ga ljudje okoli njega poskušajo zastrahovati, izvleči iz njega čustva, ga postaviti pred dejstva, ta v odgovor pove šalo. Morda se celo pošali na njihov račun. Nekaj, kar pa se v njem ni spremenilo je volja, da se še vedno bojuje proti zlu. Bojuje se za dobro in pravično. Njegova šibka točka je le njegovo sedaj bivše dekle. Zanjo bi storil čisto vse.
Deadpool je zelo ekstrovertiran človek. Z lahkoto se pogovarja z ljudmi na ulici, svojimi sovražniki, ljudmi, ki jih ne mara. Glede njegove čustvene stabilnosti pa sem razdvojena. Navzven namreč deluje močen, ne kaže nobene bolečine, se veliko smeje. Pridejo pa trenutki, ko lahko opazimo njegovo žalost, sramovanje in bolečino, a le takrat, ko razmišlja o svoji ljubezni. Pred preobrazbo je sam vedel, da je čeden, privlačen in postaven. Po preobrazbi pa njegova samopodoba zelo pade. Zaradi grdega obraza skoraj vedno nosi masko, če že ne pa ima na glavi kapuco. Na mara se gledati v ogledalo. Opiše se tudi kot pošast. Pogledi ljudi na ulici z odprtimi usti, mu njegovo mišljenje le še bolj potrdijo. Še vedno pa se zaveda svoje moči in na situacije pristopi samozavestno, saj je namreč v dobri fizični formi.
Meni osebno je na njem všeč, kako se tudi v slabih situacijah zabava. Tudi, ko so njegovi nasprotniki smrtno resni se jim ta smeji v obraz ter jih z raznimi šalami izziva. Ne razumem pa njegovega sramovanja nad sabo. Me gledanjem me je celo razjezilo, saj sem do konca verjela v to, da bi ga njegova punca sprejela točno takega kot je, saj je bila med njima iskrena ljubezen in zaupanje. Videz namreč ne vpliva na človekovo notranjost. Na srečo se film konča tako, kot sem pričakovala. Deadpool se končno vrne k svoji partnerki, ta pa mu pove, da je bilo njegovo pretiravanje zaman. Sprejme ga točno takega kot je.
Julija Lobe, 3.g
Komentarji
Objavite komentar