Ko pomislimo, kakšna je določena oseba, verjetno najprej pomislimo na dele osebnosti kot sta temperament in značaj. Nato pomislimo na sposobnosti in nazadnje še na telesne značilnosti. A vsa štiri področja skupaj tvorijo osebnost. Tudi jaz se bom fokusirala predvsem na temperament in značaj.
 |
»Osebnost je razmeroma trajna in edinstvena celota duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti, po katerih se posameznik razlikuje od drugih ljudi.« (Musek, 1993b)
Osebnost se razvija skozi čas. Delno nanjo vpliva dednost, delno pa okolje. Temperament, ki zajema značilnosti čustvovanja in način vedenja (živahnost, hitre in močne čustvene reakcije, hladnokrvnost…), je močno pod vplivom dednosti. Značaj, ki zajema celoto motivacijskih, voljnih in etično-moralnih značilnosti pa je bolj pod vplivom okolja. Ko se spreminja okolje, se lahko spreminjajo tudi nekatere osebnostne značilnosti. Oseba lahko na primer postane bolj ali manj odgovorna ali samostojna. Z leti se lahko tudi temperament nekoliko spremeni. Ne smemo pozabiti, da tudi sposobnosti in telesne značilnosti niso odvisne le od dednosti ali le od okolja. Čeprav sprva pomislimo, da so naše telesne značilnosti že zapisane, ni za vse tako. Imamo namreč nadzor nad svojo telesno težo ali barvo las. Torej dednost in okolje oba vplivata na osebnost in ne moremo pripisati zaslug le enemu ali drugemu dejavniku.
V odraščanju pri večini pride do nekaj sprememb. Kot odrasli po navadi postanemo bolj vestni, sprejemljivi in čustveno stabilni, vendar ni vedno tako. Te spremembe se dogajajo skozi mesece in leta. Nenadne in skrajne spremembe so zelo redke.
Spremembe se torej lahko zgodijo in po navadi na bolje. Študija, ki sta jo leta 2015 izvedla Nathan Hudson in Chris Fraley, nakazuje, da lahko nekateri ljudje celo namerno spreminjajo svojo osebnost. A še vedno te spremembe niso zelo hitre ali drastične, pač pa potrebujejo čas in vztrajnost.
Nekatere spremembe so odvisne tudi od družbenih vlog. Ko prevzamemo neko vlogo, na primer boljšo službo, ki od nas zahteva vestnost ali višjo stopnjo odgovornosti, bo to vplivalo tudi na našo osebnost in bomo morda tudi drugod postali bolj odgovorni.
Do drastičnih sprememb pride bolj težko. Nenadne in velike spremembe imajo nekakšen vzrok, ki ga sami ne moremo nadzorovati. Najbolj drastične so spremembe po poškodbi možganov. Eden od primerov je Phineas Gage. Skozi lobanjo mu je prodrla kovinska palica in mu poškodovala možgane. Zaradi poškodbe se je spremenil iz uglednega, dobrega in delavnega moža v agresivnega moža, ki mu je kletev hitro prišla na jezik. Je eden najbolj znanih primerov v psihologiji in nevroznanosti, saj je pokazal, kako so osebnostne lastnosti povezane z deli možganov.
Mislim, da se lahko nekatere značilnosti spremenijo tudi zaradi travmatičnih doživetij. Oseba lahko postane bolj zadržana ali nezaupljiva. Lahko se spremeni njen značaj oziroma samo vedenje v družbi. Nekatere osebe lahko zelo hitro spremenijo svojo osebnost in sicer po travmatičnem dogodku postanejo grobi, agresivni, trdosrčni, vendar v intimi svojega doma še vedno izkazujejo svojo nežno stran.
V večini se torej skozi leta vsi nekoliko spreminjamo, a veliko lastnosti tudi ohranimo. Zato lahko prepoznamo značilnosti, ki so jih sedaj odrasli ljudje imeli morda že v otroških letih. Še vedno prepoznamo, da je oseba radovedna, zabavna in zgovorna, tudi če so se te lastnosti morda omilile z odraslostjo.
Lahko bi rekli, da se v osnovi ne spreminjamo, lahko pa se spreminjajo nekatere lastnosti. Vsaj večinoma. Lahko se zgodi, da smo v svojem starostnem obdobju precej drugačni od naše osebnosti iz otroštva.
Mislim, da je osebnostna struktura v večini primerov precej stabilna in se ne spreminja veliko oziroma se spreminja zelo počasi in zato morda skoraj neopazno. Ampak ključna beseda je »večina«. Menim, da je pri psihologiji vedno tako. Lahko posplošimo trditve, a s tem ne smemo trditi, da bodo vedno držale. In to prav zato, ker je toliko različnih osebnosti, kot je ljudi. Vsakega posameznika oblikujejo različne izkušnje. Tudi enako izkušnjo si lahko dve osebi različno razlagata. In vse to vpliva na naše odločanje v prihodnosti. Vse značilnosti, ki jih imamo vsak v svoji meri, sestavljajo individualno, enkratno in neponovljivo celoto.
Julija Težak, 3.gViri:
Kompare A., Stražišar M., Dogša I., Vec T., Curk J. (2009). Uvod v psihologijo. Ljubljana: DZS (Musek, 1993b)
Soto, C. (2016). Personality Can Change Over A Lifetime, And Usually For The Better. Pridobljeno 19.5.2020, s https://www.npr.org/sections/health-shots/2016/06/30/484053435/personality-can-change-over-a-lifetime-and-usually-for-the-better?t=1589891319865
Hudson, Nathan W. in Fraley, R. Chris. (2015). Izvleček iz Volitional personality trait change: Can people choose to change their personality traits? Journal of Personality and Social Psychology, 109(3), 490–507. Pridobljeno 19.5.2020, s https://psycnet.apa.org/record/2015-13967-001
MindfulThinks. (2017). Who Was Phineas Gage?.
Pridobljeno 19.5.2020, s https://www.youtube.com/watch?v=rNoRadeNrqM
Komentarji
Objavite komentar