Vsak človek se na dnevni ravni srečuje s stresom, bodisi doma, na delovnem mestu ali pa v šoli. Od nas samih pa je odvisno kako bomo samo situacijo ocenili in kaj smo pripravljeni storiti da bi jo rešili oz. kako bi se z njo spoprijeli.
Primer stresne situacije: Oče treh otrok izgubi službo, saj je podjetje v katerem je prej delal šlo v stečaj. Njegova žena je zaposlena v tovarni, kjer mesečno prejema minimalno plačo za nameček pa jim za vratom stoji še kredit za avto, ki so ga pred kratkim kupili.
Na tem primeru bi najlažje razložili kaj je nekonstruktivni odziv glede na situacijo in jo podrobno razložili kaj vse na to vpliva. Vendar je najbolje, da se začetek vprašamo kaj je stres. Stres je vzorec fizioloških, čustvenih, spoznavnih in vedenjskih odgovorov organizma na dražljaje, ki zmotijo človekovo notranje ravnovesje.
Te dražljaje imenujemo tudi stresorji. V našem primeru lahko pod stresorje štejemo izguba službe, premalo dohodka, trije otroci, kredit… Te dogodki niso stresni sami po sebi, ampak je od človeka odvisno, kako jih bo doživljal. Naš odziv je odvisen od tega, kako ocenimo zahteve okolja in lastne sposobnosti, da bi te razmere obvladali.
Že Shakespeare je v Hamletu zapisal: "Nobena stvar ni dobra ali slaba, šele misel jo naredi takšno." S tem je namignil, da smo sami tisti, ki ovrednotimo situacijo.
Če je ocena pozitivna, sledi konstruktivno in običajno motivirano vedenje za uspešno delovanje v kontekstu dogodka. Če je ocena negativna in posameznik oceni situacijo kot ogrožajočo, sledi sekundarna ocena, v katero je zajeta presoja o lastnih zmožnostih spoprijemanja z nastalo situacijo. Kako uspešno smo se sposobni soočiti z nastalo situacijo, da bi zmanjšali negativne vplive stresorja (dogodka). Običajno sledi nekonstruktivno vedenje.
Če se osredotočimo na nekonstruktivno spoprijemanje s stresom, lahko ocenimo da bo v našem primeru oče ocenil situacijo kot negativno in težko rešljivo oz. daleč rešljivo od njegovih zmožnostih. Na tej točki oče čuti žalost, jezo, razočaranje…
Začne se spoprijemati s stresom oziroma z dano situacijo. Ker je situacijo ocenil negativno, se začne s stresom spoprijemati nekonstruktivno. Kaj to sploh pomeni?
Nekonstruktivno spoprijemanje s stresom, prinese le trenutno olajšanje, razbremenitev čustvene napetosti, potrebe pa dolgoročno ne zadovolji, zato se ta vedno znova pojavlja. S svojim vedenjem lahko celo poslabšamo situacijo in si še bolj zapletemo življenje.
Načinov oz. tehnik kako se nekonstruktivno spoprijema z stresom je več. Nekateri načini nam pomagajo, da se počasi začnemo spoprijemati konstruktivno, kot na primer agresivno vedenje, z njim damo negativne občutke iz sebe in mogoče se v nekem trenutku zavemo in pogledamo na situacijo iz druge strani. Vendar brez tega situacije ne rešimo, predvsem trpijo ljudje okrog nas. Večina tehnik konstruktivnega spoprijemanja s stresom situacijo poglobi in oteži, saj se oškodovani ne soočijo s problemom, ampak iščejo najlažjo pot do trenutne zadovoljitve s samim sabo. Takšne tehnike so npr. Beg pred oviro, vdaja ali pa utišanje neprijetnih čustev z drogami, hrano, alkoholom….. V našem primeru bi se lahko oče vdal v alkohol in s tem za trenutek pozabil na vse težave, ki ga pestijo. Vendar bi s tem poglobil finančno stisko in prešel v odvisnost z alkoholom. Kar bi situacijo dodatno otežil in še bolj oškodoval družinske člane.
Če se želimo čim bolj uspešno soočati s stresom in problemi, ne pozabimo, kako bistvenega pomena je, da se zavedamo svojih zmožnosti, verjamemo, da lahko situacijo rešimo, jo poskušamo razumeti, predvidimo posledice in ne nazadnje naredimo načrt in ga izvedemo. Po koncu akcije oz. izvajanja plana pa je pomembno, da ocenimo, kaj nam je uspelo rešiti in kako uspešni smo bili pri tem.
Teja Kramar, 3. e
Viri:
® https://aktivni.metropolitan.si/psihologija/nacini-soocanja-s-stresom-in-tezavami/
® Učbenik: Uvod v psihologijo
® http://www.osha.mddsz.gov.si/resources/files/pdf/TUSAK_stres.pdf
Komentarji
Objavite komentar